Kategorija: tajništvo

ANG: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, Rhythm and Blues 1940; NEM: rhythm and blues, Rhythm and Blues, Rhythm & Blues, R & B, Jazzstil; FR: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, rhythm’n blues, style de jazz; IT: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, stile di jazz.

ET: ♦Ritem♦; ♦blues♦.

D: »(Naziv za) ♦popularno glasbo♦ ameriških črncev, ki je cvetela od poznih štiridesetih do zgodnjih šestdesetih let. Sprva je šlo za vokalni žanr, ki so ga pogosto uporabljali za ples, z znamenitimi vokalnimi solisti (npr. C. McPhatter, S. Cooke), ki so peli sami ali kot člani (po navadi moškega) vokalnega kvarteta ali kvinteta (npr. The Ravens, The Orioles, The Drifters, The Coasters). Drugi člani zasedbe so harmonizirali spev solista z nesmiselnimi zlogi (‘ooo’, ‘doo-wop’) ali značilnimi frazami (‘shake, rattle, and roll’) … Harmonska in metrična ♦struktura♦ je izpeljana iz dvaintridesettaktnih popularnih pesmi in iz dvanajsttaktnega ♦bluesa♦, in sicer pod vplivom ♦harlem jumpa♦ … Sredi petdesetih let se je iz veje rhythm and bluesa razvil ♦rock and roll♦, ko so si beli glasbeniki prisvojili kreativnost črnskih ustvarjalcev in so črni inovatorji (C. Berry, F. Domino, Little Richard) dobili simpatije belega poslušalstva. V poznih petdesetih letih se je pojavila tudi druga veja rhythm and bluesa v ♦pop glasbi♦, ko so producenti uvedli razkošne ♦aranžmaje♦ z godalci. V zgodnjih šestdesetih letih je ♦soul♦ postal tretja veja rhythm and bluesa, ko je veliko popularnost doseglo nervozno, kričeče petje (R. Charles, J. Brown).« (‹RAN›, 705–706; ‹RL›, 802)

KM: R. a. b. je izjemno zapleten pojem. Predlagana D pokriva večino njegovih pomenov in vplivov.

Ustreznice izvirne ANG oblike pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 238–239, vendar samo kot (domala napačna) razlaga.

KR: Med neštetimi načini zapisa pojma je težko določiti, kateri je najbolj natančen, najbolje jih je imeti za enakovredne. Pojem je nesmiselno prevajati (kot, npr., »♦ritem♦ in ♦blues♦«).

GL: ♦jump, harlem jump♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock and roll♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦soul, soul jazz♦ (D 2–A–D).

‹BASS›, IV, 82; ‹BKR›, IV, 42; ‹FR›, 75; ‹GR6›, XV, 824; ‹HI›, 393; ‹HK›, 318–319; HUNKEMÖLLER 1980: 5; ‹IM›, 319; ‹KN›, 172; ‹LARE›, 1331; ‹MELZ›, III, 197

ANG: Rhodes, Rhodes electric piano, Fender-Rhodes (piano); NEM: Rhodes, Fender-Rhodes-Piano.

ET: Po oblikovalcu H. Rhodesu.

D: »(Naziv za) ♦električni klavir♦, ki sta ga razvila H. Rhodes in L. Fender. Od leta 1965 ga proizvaja ameriško podjetje Rhodes Keyboard Instruments. ♦Zvok♦ proizvajajo kovinske ploščice in nihaji, ki jih povzročajo udarci spuščenih kladivc, se prenašajo po zvočnici in se krepijo.« (‹RUF›, 427)

GL: ♦električni klavir♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹DOB›, 134; ‹GRI›, Ill, 244; ‹HK›, 318

ET: Lat. retrogradus = usmerjen nazaj, ki se vrača, iz predpone retro- = nazaj in gradus = korak (‹KLU›, 597); ♦serija♦.

PRIM: ♦rakov postop (vrste, serije)♦.

ET: Lat. retrogradus = usmerjen nazaj, ki se vrača, iz predpone retro- = nazaj in gradus = korak (‹KLU›, 597); inversio = obrat, iz invertere = obrniti, zasukati (in = v, na in vertere = obrniti – ‹DE›, 542); ♦serija♦.

PRIM: ♦rakov obrat (vrste, serije)♦.

ANG: chord of resonance; FR: accord de la résonance.

ET: Lat. resonantia = odmev, iz resonare = odzvanjati, odmevati, iz predpone re- = zopet, ponovno in sonare = zveneti (‹KLU›, 585, 596); ♦akord♦.

D: »(V skladateljski teoriji O. Messiaena naziv za) ♦akord♦, ki je osnova njegovega sloga in vsebuje skoraj vse slišne ♦parciale♦ nad ♦temeljnim tonom♦ …« (‹JON›, 41)

KM: V MESSIAEN 1944, II: 37, je naveden primer za r. a.:

Koristno je opozoriti na to, da Cowellov ♦poliakord♦ prav tako temelji na teoretični razlagi, ki se sklicuje na odnose med ♦parcialnimi toni♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦.

PRIM: ♦poliakord♦.

‹FR›, 14

ET: Lat. residuum = ostanek, iz residere = sesti, odpočiti si; predpona re- = zopet, ponovno, nazaj in sedere = sedeti (‹KLU›, 585, 595).

D: »(Naziv za) pravzaprav ‘pozabljene’ ♦tone♦ dane ♦harmonije♦, (ki) … sodijo v … zalogo neakordičnih ♦tonov♦… (Ti) zvenijo tudi, ko nastopi novo sozvočje in se ne rešujejo kot zadržki, temveč trajajo do nastopa kakšne ‘tretje’ ♦harmonije♦.« (DEVČIĆ 1994: 15).

KM: V DEVČIĆ 1994: 15 je naveden primer za r. iz Sonate za violončelo in klavir (1955) I. Mačka:

Primer se takole komentira: »Drsenje v sekstakordih se končuje … na koncu 18. takta s terco e-g, ki traja še prvo dobo v naslednjem taktu, ko se nanjo veže (superponira) ♦ton♦ a kot zaključni ♦ton♦ melodične kadence. Tako nastane naključna ♦harmonija♦ e-g-a, v kateri terca e-g predstavlja residuum iz predhodnega ♦akorda♦. Seveda se to zgodi v razmeroma hitrem tempu, zato ta naključna harmonska tvorba traja kratko, residuum pa vendarle za hip zamegli harmonsko-funkcijsko razmerje in izraža razpustitev zaključne harmonske formule, harmonske kadence, ki bi brez dvoma nastala, če bi bil ♦ton♦ a harmoniziran s kakšnim terčno sestavljenim ♦akordom♦, v katerem bi bil le-ta njegov sestavni del, njegov akordični ♦ton♦.« (DEVČIĆ 1994: 15)

Kot je razvidno, pojem predstavlja posebno vrsto ♦akorda♦, ki odstopa od akordičnih ♦struktur♦ funkcijske ♦harmonije♦, predstavIja tudi vrsto ♦agregata♦ (D 1).

KR: V izvirniku je uporabljen izvirni lat. pojem »residuum« oziroma njegova množina »residua«. V Pojmovniku predlagana oblika »residuum« je poskus integracije lat. oblike (podobno »kontinuumu«). O predlogu bosta seveda morali presojati znanstvena in strokovna praksa.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦.

ANG: repetitive music; FR: musique répétitive.

ET: Lat. repetitus = ponovljen, iz repetere ponavljati, iz predpone re-, ki označuje ponavljanje, in petere = posegati za čim, iskati (‹KLU›, 594, 585).

D: 1) Naziv za vrsto ♦minimalne glasbe♦, ki temelji predvsem na repetitivnih procesih, tj. na vztrajnem ponavljanju določenih melodičnih in/ali ritmičnih obrazcev.

2) »(Po tem, ko so se) radikalno odcepili od … ♦nedeterminacije♦, ki si jo je izmislil John Cage, ter od splošne nepovezanosti (diskontinuiranosti) ♦serialne glasbe♦, so se skladatelji ‘repetitivne glasbe’, Terry Riley, Steve Reich in Phil Glass, priključili (postopkom ♦minimalne glasbe♦) La Monte Younga. Pri njem so odkrili tisto, kar jih je privedlo do … posplošitve načela repeticije, ‘ostinata’, kar se kaže v (vztrajnem ponavljanju) melodične, harmonske in/ali ritmične formule. Značilnost ‘repetitivne glasbe’ je po eni strani … skrajna ekonomičnost rabljenih sredstev in po drugi podrejanje gradiva – skoraj izključno tonalitetnemu ali modusnemu – čim bolj postopnim postopkom variiranja. Npr. v In C (1964) Terryja Rileyja morajo izvajalci od 45 do 90 minut ponavljati 53 melodičnih in ritemskih formul.« (‹BOSS›, 143)

KR: »Formule« v D 2 so dobesedno prevedene iz FR izvirnika, glede na KR ♦formule♦ pa bi bilo bolje uporabljati »obrazce« (kot v D 1), ker se ♦formula♦ v D 2 pomensko nikakor ne sklada s tem pojmom v Stockhausenovi skladateljski teoriji.

D 2 je navedena kot dopolnitev D 1, ker je obdelava pojma v ‹BOSS›, 143–145, edina, ki dokazuje njegovo popolno legitimnost, tj. naziv za specifično vrsto ♦minimalne glasbe♦. Ponujeni primeri iz D 2 ne pokrivajo najožjega in najbolj natančnega pomena pojma, ki se nanaša na zgodnje repetitivne skladbe Phila Glassa, npr. Music In Fifths (1969). Pojem je torej najbolje uporabljati za poimenovanje značilnosti zgodnje Glassove ♦minimalne glasbe♦ in ne kot sopomneko za ♦minimalno glasbo♦.¹

O r. g. kot »sistemski glasbi« v ‹GR6›, XVIII, 481, prim. KR ♦minimalne glasbe♦.

GL: ♦fazni zamik♦ (D 2) = ♦modulacija faze♦, ♦postopni proces♦.

PRIM: ♦meditativna glasba♦, ♦minimalna glasba♦.

1 V ‹GL›, 85, so natančno navedene vrste repetitivnih procesov, med katerimi je, kar zadeva r. g. v smislu, ki se ga tu priporoča uporabljati, posebej pomembna vrsta pod t. 3: »Aditivno ali subtraktivno ponavljanje zadanega osnovnega vzorca, tj. dodajanje ali odvzemanje ♦tonov♦ ali ♦akordov♦.«

ANG: reggae, NEM: Reggae; FR: reggae; IT: reggae.

ET: Verjetno iz jamajško-angleške besede »rege-rege« = prepir (‹DE›, 904; ‹OED›, XIII, 507; ‹TLF›, XIV, 651).

D: »(Naziv za) katerikoli od nekaj stilov urbane ♦popularne glasbe♦ z Jamajke. Reggae se je pojavil sredi šestdesetih let in njegov … stil je sinteza ameriškega ♦rhythm and bluesa♦, tradicionalne afriške in jamajške folklore¹ in ♦skaa♦. Za slog je značilen poudarek na ♦off beat♦ ritemskih obrazcih in petih vokalih … Glavni predstavniki Toots, Maytals, Bob Marley in The Wailers, Peter Tosh in Black Uhuru.« (‹RAN›, 692)

GL: ♦rock, rock glasba♦, ♦ska♦.

‹BASS›, IV, 64–65; ‹GR6›, XV, 681; ‹HK›, 312–315; ‹KN›, 169–171

V izvirniku je »folk musics«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: re-bop, rebop; NEM: Re-bop, Rebop; FR: re-bop, rebop; IT: re-bop, rebop.

ET: ♦Bebop♦.

D: »Prvotni naziv za slog v ♦jazzu♦, kasneje znan pod imenom ♦be-bop♦. Srečamo ga tudi v naslovih kompozicij, kot je npr. Ol’Man Rebop (parodija na Ol’Man River Jeroma Kerna) ali Hey Ba Ba Rebop (psevdo♦bop♦ ♦popevka♦ Lionela Hamptona).« (‹MELZ›, III, 174)

GL: ♦jazz♦.

PRIM: ♦bebop♦ = ♦bop♦.

‹BASS›, IV, 60 = vodilka k: ♦bebop♦; ‹GRJ›, II, 351 = vodilka k: ♦bop♦; ‹GR6›, XV, 642 = vodilka k: ♦bop♦; ‹RIC›, Ill, 546 = vodilka k: ♦jazz♦

ANG: real time; NEM: Realzeit.

KM: Ta sam po sebi razumljiv pojem so uvedli v izrazje ♦elektronske glasbe♦, da bi poudarili razliko med tem časom in ♦disociiranim časom♦. S tehnološkim napredkom se je process proizvajanja elektronskega zvoka iz nekoč povsem ♦disociiranega časa♦ vse bolj približal r. č. Ta zvok se npr. v ♦živi elektronski glasbi♦ tj. v ♦izvedbi v realnem času♦ proizvaja, nadzira in modulira neposredno med izvedbo.

GL: ♦bio glasba♦, ♦izvedba v realnem času♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronics) = (live–electronics).

PRIM: ♦disociiran čas♦.

‹EH›, 276