Kategorija: tajništvo

V  sredo, 14. 6., odpadejo govorilne ure pri izr. prof. dr. Gregorju Pompetu zaradi bolniške odsotnosti.

Obveščam vas, da bo študentka Jelena Grazio zagovorjala doktorsko disertacijo z naslovom Terminologija v slovenskih glasbenih učbenikih od leta 1867 do danes v petek, 16. 6. 2017, ob 12. uri v Modri sobi Filozofske fakultete.
Vljudno vabljeni!
 

Med izpitnimi obdobji bodo govorilne ure v dneh izpitnih rokov oziroma po dogovoru prek e-pošte.
Larisa Vrhunc

[gview file=”http://muzikologijaff.si/wp-content/uploads/2017/06/Vabilo-na-tribuno-s-kandidatom-za-dekana-red.-prof.-dr.-Romanom-Kuharjem.pdf”]

ANG: live electronic (gl. KR), live-electronic music, live electronics; NEM: Live-Elektronik, live-elektronische Musik; FR: musique électronique en direct (nenavadno; običajnejši so ANG-nazivi!); IT: live electronic music, musica elettronica viva.

ET: ♦Elektronska glasba♦.

D: 1) »(Naziv za) glasbo, pri kateri so določeni aspekti ustvarjeni z elektronsko opremo in se modificirajo med izvedbo.« (‹FR›, 49)

2) »(Naziv za) glasbo, pri kateri izvajalec elektronski ♦zvok♦ ustvarja ‘v živo’ v koncertni situaciji z uporabo ♦elektronskih (glasbenih) instrumentov♦. ‘Živo’ se tukaj nanaša tudi na pristop, ki je nasproten skladanju ♦elektronske glasbe♦ neposredno na trak … (Pojem razume tudi) skladanje v ♦realnem času♦ z uporabo klaviatur, ♦sekvencerja♦ ipd.« (‹CP1›, 240)

3) »(Naziv za) glasbo, ki zahteva elektronska sredstva pri izvedbi, čeprav pojem običajno

izključuje reprodukcijo s traku in uporabo industrijskih ♦elektronskih instrumentov♦. Možna je … uporaba amplifikacije, (da se doseže) izoblikovanost ♦zvoka♦ (Cageeva Cartridge Music, Stockhausenova Mikrophonie I), uporaba ♦modulacije♦, še zlasti z ♦obročnim modulatorjem♦ (Stockhausenovi Mixtur in Mantra), uporaba magnetofona za snemanje in reprodukcijo za izvedbe (Stockhausenov Solo), uporaba posebej izdelanih instrumenov (npr. ♦elektrikorda♦, ♦elektronija♦) in … digitalne ­opreme … ­(Boulezov Réspons). Cageev Imaginary Landscape No. 1 (1939) velja za prvi primer žive elektronske glasbe, vendar je ta vrsta postala posebej popularna v šestdesetih letih, ko sta Cage in Tudor začela redno delati z elektroniko in ko so se v Evropi začeli različni ansambli specializirati za to vrsto glasbe (AMM, Gentle Fire, Intermodulation, Stockhausenov ansambel). Od tega časa je za mnoge skladatelje – za Stockhausena, Cagea, Glassa in Younga npr. – elektronika postala povsem normalen sestavni del njihvoega muziciranja.« (‹GR›, 110)

KR: Vse D enakovredno prispevajo k opredelitvi pomena, vendar zahtevajo tudi komentar:

a) D 1 povsem točno, kratko in jedrnato določa pomen pojma. (Zares je neverjetno, kako je lahko v istem viru, ‹FR›, tako površno definirana ♦izvedba v realnem času♦ – gl. D in KR.)

b) V D 2 je nejasno, kaj se razume s skladanjem v ♦realnem času♦ (To bi bila posebna

vrsta ♦improvizacije♦ – gl. KR ♦izvedbe v realnem času♦!) Poleg ♦sekvencerja♦ lahko uporabljamo še vrsto drugih instrumentov (kot je vidno v D 3), npr. ♦digitalni sintetizator♦ in različne ♦vzorčevalnike♦.

c) V D 3 je problematična navedba Cageeve skladbe Imaginary Landscape No. 1 kot prvega

primera ž. e. g., saj je v CAGE 1962: 35 poudarjeno, da se ta skladba »izvaja kot posnetek ali kot radijska oddaja«, torej nikakor v živo. Problematično je tudi zavračanje industrijskih ♦elektronskih instrumentov♦: ♦elektrikord♦ in ♦elektronij♦ (gl. t. 2 v njunih D) sta sicer konstruirana za posebne skladateljske potrebe, vendar je danes večina instrumentov, ki se uporabljajo za ž. e. g., industrijska, serijsko proizvedena (gl. npr. D ♦digitalnega sintetizatorja♦ in ♦vzorčevalnika♦). Med evropskimi skupinami za ž. e. g. moramo vsekakor omeniti tudi rimsko skupino Musica elettronica viva, ki je neupravično izpuščena iz D 3. Problematična je omemba Glassa in Younga kot skladateljev, ki se ukvarjata z ž. e. g. (saj večinoma uporabljata le bolj sofisticirane vrste amplifikacije), ni pa omenjen T. Riley, ki je v svojih »musics for solo performer« (tj. v »glasbah za le enega izvajalca«) znal vešče uporabljati ♦neskončne trakove♦ in (digitalne) ♦zanke♦ (npr. v skladbah, kot so Poppy Nogood & the Phantom Band iz leta 1967, Rainbow in Curved Air iz leta 1969 in Persian Surgery Devishes iz leta 1971).

Zapisovanje je raznoliko in povsem nenavadno. Prevzemanje ANG-pridevnika »live« (ki se je v slovenščini delno udomačil le v žargonu; govorimo npr. vendarle o zamaknjenem radijskem prenosu ali o prenosu vživo, zato se tukaj uporablja tudi prevod, ne pa ANG-pridevnik) nas ne preseneča toliko, kolikor raba pridevnika »electronic« kot samostalnika, čeprav je to tudi pridevnik (npr. v »live electronic music«). »Elektronic« je v ANG zmeraj »electronics« (= »elektronika«), vendar se to v pregledani literaturi upošteva le v NYMAN 1974: 75.

V ‹BOSS›, 47, se FR-pojmu ponuja povsem napačna ANG-ustreznica, ki ne obstaja nikjer: »life electronic music«. »Life« namreč v ANG ni pridevnik (kot »live«), temveč samostalnik (= »življenje«).

Op. prev.: V izvirniku se naslov tega gesla glasi »živa elektronička glazba«, sledi pa mu geslo »živa elektronska glazba«, kjer je v KR zapisano, da je pridevnik ‘elektronska’ napačen, saj ne izvira iz ‘elektronike’, temveč iz ‘elektrona’ (‹ŠPR›, 157–159). Glede na to, da v slovenščini zveza »elektronična glasba« sploh ne obstaja, je smiselno ravnati po analogiji z ♦elektronsko glasbo♦.

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦bioglasba♦, ♦digitalni sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦izvedba v realnem času♦, ♦izvedbena partitura♦, ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦vzorčevalnik♦.

‹BASS›, II, 127–129; ‹BKR›, III, 54–55; ‹EH›, 190–192; ‹G›, 191–195; ‹GR6›, VI, 108–109; ‹HI›, 268; ‹HU›, 209–216; ‹LARE›, 919–920; ‹M›, 555; MASSOW 1990; MUMMA 1975; ‹V›, 432 = vodilka k ♦elektronski glasbi♦ in ♦multimedijska umetnosti♦

ANG: sawtooth wave, sawtooth vibration, ramp wave; NEM: Sägezahnschwingung; FR: vibration en dents de scie; IT: vibrazione, segnale a dente di sega (gl. KR).

ET: ♦Ton♦.

D: »(Naziv za) periodični nihaj, ki ga proizvaja ♦generator žagastega nihanja, tona, zvoka, valovanja♦ in ki se na osciloskopu kaže v značilni žagasti obliki. ♦Zvočni spekter♦ žagastega nihaja obsega vse ♦parciale♦, ki so v harmonskem razmerju do ♦temeljnega tona♦, vendar se njihova amplituda manjša v obratnem odnosu vrstilnih števnikov ♦parcialov♦. (♦Parcial♦ z vrstilnim števnikom 2 ima dvojno frekvenco glede na frekvenco ♦temeljnega tona♦, pa tudi polovico njegove amplitude.)

Zaradi izrazne ♦strukture♦ ♦parcialov♦ zveni žagasti nihaj zelo svetlo in ostro. Posebej je primeren, tako kot ♦pulzni val♦, za ♦subtraktivno sintezo zvoka♦.« (‹EN›, 204)

KM: Ob pridevniku »žagasti« so navedeni nihaj, ♦ton♦, ♦zvok♦ in val zato, ker je v literaturi njihova raba enakovredna in so v tem kontekstu sopomenski. Naziv »žagasti« prihaja iz ponazoritve ž. n. z osciloskopom; vrsta nihajev ustvarja val; ♦ton♦ in ♦zvok♦ razumeta slušno zaznavanje teh nihajev oziroma vala.

KR: IT-pojem »segnale …« je naveden v ‹L›, 488. Ni jasno, zakaj je omenjen ♦signal♦ namesto nihaja, ♦zvoka♦ ali vala.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator žagastega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦pravokotni nihaj, ton, zvok, val♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦, ♦trikotniški nihaj, ton, zvok, val♦ = (♦deltasti nihaj, ton, zvok, val♦).

‹DOB›, 201; ‹EH›, 295; ‹FR›, 77; ‹JON›, 260; ‹P›, 329–330

ANG: formant spectrum, spectrum (of sound); NEM: Frequenzspektrum, Klangspektrum, Schallspektrum, Teiltonspektrum; FR: spectre de fréquence, spectre sonore; IT: spettro (sonoro).

ET: Lat. spectrum = slika v duši, misel, predstava (‹DIV›, 999), iz specere = gledati, opazovati (‹DE›, 1043).

D: »Naziv za opis nihaja z grafično predstavo frekvence in amplitude ♦sinusnih nihajev♦ kot ♦parcialov♦, iz katerih, po Fourierjevi teoriji, sestoji vsak sestavljen, periodičen nihaj. Na spektrogram, v katerem abscisa določa frekvenco, ordinata pa amplitudo, se vnašajo navpične črte za vsak posamezni ♦sinusni nihaj♦ kot ♦parical♦. V tem primeru so na spektrogramu prikazani štirje ♦parciali♦ zvokovega ♦spektra♦ ♦žagastega nihaja♦ in zatem ustrezni ♦sinusni nihaji♦ kot ♦parciali♦ (gl. spodnji primer) … Če so ♦parciali♦ v določenem električnem nihaju potisnjeni s ♦filtrom♦, se bo spremenila tudi oblika nihaja, ki izhaja iz ♦strukture♦ ♦parciala♦ in ♦zvokov/n/e barve♦ nihanja (gl. ♦subtraktivna sinteza zvoka♦). In obratno: oblika nihaja se lahko zgradi z dodajanjem ♦sinusnih nihajev♦, ki jih proizvaja ♦generator sinusnega nihaja♦ (gl. ♦aditivna sinteza zvoka♦) … Če se določeno frekvenčno območje bistveno pojača zaradi specifičnih resonančnih lastnosti v kakšnem proizvajalcu nihaja (npr. v glasbilu), in sicer na način, da se vsi ♦parciali♦ tega področja posebej poudarijo ne glede na frekvenco ♦temeljnega tona♦, govorimo o teh poudarjenih paricalih kot o ♦formantih♦ … Pri električnem nihanju lahko ♦formante♦ ustvarimo umetno, s kakšnim ♦filtrom♦ (npr. s ♦pasovnim sitom♦) ali z ♦izenačevalcem♦.« (‹EN›, 113–115)

KR: V ‹MELZ›, III, 769, se namesto zvokovnega spektra omenja »zvočni spekter«. Zvokovni spekter je bolje uporabljati, saj je zvočni spekter predvsem tisti spekter, ki zveni (kot ♦zvočna skulptura♦ in ♦zvočni dogodek♦, v nasprotju z zvokovno skulpturo in zvokovnim dogodkom).

GL: ♦alikvot(i), alikvotni toni♦, ♦analiza spektra♦ = ♦analiza zvoka♦ = (spektralna analiza), ♦analiza zvoka♦ = ♦analiza spektra♦ = (spektralna analiza), ♦formant(i)♦, ♦harmonik, harmoniki, harmonični ton(i)♦, ♦izenačevalec♦ = (♦ekvalizator♦) = (equalizer), ♦parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♦, ♦temeljni ton♦, ♦zvok♦, ♦zvokov(n)a barva♦.

‹BKR›, II, 79–90; ‹BOSS›, 156–157; ‹CH›, 306–307; ‹DIB›, 344–345; ‹DOB›, 146; ‹EH›, 105–106; ‹FR›, 31; ‹HI›, 238; ‹HO›, 954; ‹L›, 497; ‹RL›, 306; ‹SLON›, 1491–1492

Zaradi izrazne ♦strukture♦ ♦parcialov♦ zveni žagasti nihaj zelo svetlo in ostro. Posebej je primeren, tako kot ♦pulzni val♦, za ♦subtraktivno sintezo zvoka♦.« (‹EN›, 204)

KM: Ob pridevniku »žagasti« so navedeni nihaj, ♦ton♦, ♦zvok♦ in val zato, ker je v literaturi njihova raba enakovredna in so v tem kontekstu sopomenski. Naziv »žagasti« prihaja iz ponazoritve ž. n. z osciloskopom; vrsta nihajev ustvarja val; ♦ton♦ in ♦zvok♦ razumeta slušno zaznavanje teh nihajev oziroma vala.

KR: IT-pojem »segnale …« je naveden v ‹L›, 488. Ni jasno, zakaj je omenjen ♦signal♦ namesto nihaja, ♦zvoka♦ ali vala.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator žagastega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦pravokotni nihaj, ton, zvok, val♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦, ♦trikotniški nihaj, ton, zvok, val♦ = (♦deltasti nihaj, ton, zvok, val♦).

‹DOB›, 201; ‹EH›, 295; ‹FR›, 77; ‹JON›, 260; ‹P›, 329–330

ANG: text–sound composition (‹BOSS›, 132); NEM: Lautgedichte; FR: poésie phonétique, poésie sonore.

ET: Grš. poíēsis = (dobesedno: ustvarjanje), pesništvo, iz poieîn = (dobesedno: delati, ustvarjati), pesniti pesmi (‹KLU›, 553).

D: »Nekateri menijo, da je zvokovna poezija območje eksperimentiranja, ki je sorodno glasbenemu po skupnem gradivu in tehnikah. Ena osnovnih razlik je ta, da partiture zvočne poezije ne interpretira kdo drug, temveč samo avtor v ♦performansu♦ ali na posnetku … Zvokovna poezija, vizulana poezija in ♦letrizem♦ po naravi zavračajo delitev umetnosti na kategorije. Ustvarjalni procesi umetnikov, kot so Henri Chopin, François Dufrêne, Bernard Heidsieck, Ladislav Novak, Gerhard Rühm (in drugi), izhajajo bodisi iz (grafizma) knjige, bodisi iz podpore magnetofonskega traku, bodisi iz zmožnosti glasu ali telesa. Stvaritve teh umenikov kažejo, v kolikšni meri je današnja delitev umetniških žanrov neučinkovita. Raznovrstna pa niti ni toliko njihova ustvarjalna osebnost, kolikor je gradivo, znak, fonem, črka … osnova njihovih raziskav. (‹BOSS›, 131–132)

KM: V ‹BOSS›, 132, so omenjeni še drugi (ameriški) predstavniki z. p.: Allen Ginsberg, John Giorno, Jack Kerouac, Jackson MacLow …, vendar, presenetljivo, ne tudi John Cage, čigar mnoga »predavanja« (npr. CAGE 1961a: 18–34, 41–56; CAGE 1961b; CAGE 1961c; prim. tudi GLIGO 1989a: 96–98) so hkrati tudi ♦performansi♦ in z. p. glede na vlogo, ki jo ima vokalna artikulacija »predavatelja« (v pričujočem primeru je to najpogosteje sam Cage); vendar tudi Cageevi radiofonski projekti, kot je Roaratorio, navdihnjen z Joyceom (gl. CAGE 1982). Med hrvaškimi pesniki se je z z. p. ukvarjal B. Vladović.

V literaturi se za z. p. oziroma ♦letrizem♦ občasno uporablja tudi pojem »konkretna poezija« (npr. pri GARNIER 1968), vendar je v tem pojmu bolj poudarjena vez s poezijo kot z glasbo. Zaradi tega pojem ni uvrščen v pričujoči Pojmovnik.

KR: »Interdisciplinarnost« z. p., ki je omenjena v D, se kaže v določenih terminoloških problemih, ki so vidni v razlikah med pojmi v ANG, NEM in FR. K njim je treba prišteti tudi ♦govorno skladbo♦, ki, kot je poudarjeno v D, svoj navdih išče v samih začetkih z. p. (recimo pri Schwittersu), pa tudi ♦letrizem♦. Iz D ♦govorne skladbe♦ in ♦letrizma♦ je vidno tudi, da lahko mnoge (primarno) skladbe prištevamo k z. p. (razen Hansa G. Helmsa, ki je vendarle primarno pesnik). Iz KM ♦prozne glasbe♦ je jasno, da se nekateri primeri takšne vrste štejejo med z.p., seveda ob domnevi, da se uresničujejo v ♦zvoku♦. V tem smislu se lahko tudi nekatere ♦verbalne partiture♦, odvisno od uresničitve, prištevajo k z. p. (čeprav ni znano, ali je bila Stockhausenova ♦verbalna partitura♦ Aus den sieben Tagen, ki je omenjena v D 2 ♦verbalne partiture♦, kdaj uresničena kot z. p., kar pa sicer ni nepredstavljivo niti nemogoče).

Z. p. je zvokovna zato, ker je njega primarna sestavina ♦zvok♦. Zvočna je takrat, ko se izvaja!

GL: ♦fluxus♦, ♦govorna skladba♦, ♦performans♦, ♦prozna glasba♦, ♦verbalna partitura♦.

PRIM: ♦letrizem♦.

CABANNE-RESTANY 1969: 235

ANG: sound object; NEM: Klangobjekt; FR: objet sonore.

ET: Lat. objectum = kar je postavljeno pred, predmet, iz obicere = postaviti pred, iz predl. ob = pred in iacere = vreči (‹KLU›, 511, 512).

D: 1) »(Naziv za) kompleks, ki običajno izhaja iz elektrofonskega obvladovanja ♦zvokov♦ – glasbenih ♦zvokov♦ ali ♦šumov♦ – in ga ni mogoče označiti v smislu katerekoli specifične glasbene ali katere druge prepoznavne ♦zvočnosti♦. Zvočni objekti nato oblikujejo ‘prečiščeno surovino’, s katero skladatelj ustvarja svojo skladbo. Nekatere zapletene ♦zvočnosti♦ v določenih instrumentalnih delih Varèseja, Weberna (kantata, op. 31) in Cagea (dela za ♦preparirani klavir♦) niso niti ♦akordi♦ niti melodična spremljava, s tem pa kot da bi napovedovali zvočne objekte ♦konkretne glasbe♦ – vendar se pojem nanaša točno na ♦zvoke♦, ki se proizvajajo in modificirajo z elektrofonskimi tehnikami.« (‹JON›, 285–286)

2) »(Naziv za) predstavo, ki se večinoma povezuje z Pierrom Schaefferjem, označuje pa določen zvočni fenomen, ki se percipira v času kot celota, kot enotnost, ne glede na vzroke, smisel in področje, kateremu pripada (glasbeno ali neglasbeno). V določenem smislu predstava o zvočnem objektu generalizira predstavo o noti (kot kombinatorični enoti) na ves zvokovni svet, vključno z ♦zvoki♦, ki nimajo določene ♦višine♦ ali katerih profil, značaj, ne sodi med običajne kriterije tradicionalne glasbe. Glasbena nota torej postane poseben primer zvočnega objekta.« (‹LARE›, 1112–1113)

KM: V D 1 je pomen z. o. določen v širšem smislu, kot je opredeljen v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦ (D 2 – gl. SCHAEFFER: 1966: 389–597; SCHAEFFER 1967: 35–36; ‹GUI›, 34–35), še zlasti v povezavi s predlogom o uvajanju solfeggia ♦konkretne glasbe♦ (SCHAEFFER 1952: 201–228; SCHAEFFER 1966: 475–597).

KR: Pomen pojma je treba razlikovati:

v širšem smislu – kot v D 1;

v smislu, kot ga uporablja teorija ♦konkretne glasbe♦ – kot v D 2. V ‹EH›, 163, je poudarjeno, da je z. o. pojem, okrog katerega funkcije se najbolje opazi razlika med ♦elektronsko♦ in ♦konkretno glasbo♦: »♦Elektronska glasba♦ je na začetku ♦zvoke♦ gradila iz posameznih elementov; ♦konkretna glasba♦ je vrstila zvočne objekte in kot svojo glavno teoretično nalogo proklamirala njihovo analiziranje in – po analizi – možnosti njihovega katalogiziranja.«

V obeh primerih je z. o. lahko »objekt, ki zveni«, vendar je kljub temu to predvsem zvočno gradivo, ki je, preden zazveni, skladatelju na voljo. Zaradi tega je z. o. širši pojem kot »zvočni objekt« (‹MELZ›, III, 769 = vodilka h ♦konkretni glasbi♦).

GL: ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦), ♦zvok♦.

PRIM: ♦glasbeni objekt♦ = (objet musical).

‹BOSS›, 109–110; ‹HO›, 677