Kategorija: tajništvo

ANG: fluxsus; NEM: Fluxus, Fluxus-Bewegung.

ET: Lat. fluxus = tok, tek, iz fluere = teči; ANG tudi flux = strujanje, izpljunek, hrkelj, krvavitev.

D: 1) »Naziv FLUXUS … je leta 1960 izbral George Maciunas kot naslov za neko revijo, ki je morala predstaviti ideje tistih umetnikov, ki so se v svojih delih odrekli ustaljenih umetniških form in slogov. Revija ni nikoli izšla. Je pa omenjeno besedo uporabil za prvo serijo koncertov z naslovom ‘Najnovejša glasba’, ki jo je Maciunas organiziral v Wiesbadnu (kjer je občasno delal kot oblikovalec v ameriški vojski), od takrat beseda tava po umetnostih kot kakšen fantom.« (BLOCK-FREYBOURG 1983: 5)

2) »(Naziv za gibanje, ki ga je v New Yorku vzpodbudila) skupina skladateljev, pesnikov in umetnikov … v šestdesetih letih zaradi lastnega … zanimanja za dolgočasje, nevarnost in environmentalizem (gl. ♦okoljska umetnost, environment, environmentalna umetnost♦ – op. N. G.) kot umetniški koncept. Med tistimi, ki so bili povezani s fluxusom, so bili: Eric Anderson, George Brecht, Dick Higgins, Nam June Paik, Thomas Schmit, Jackson MacLow in La Monte Young.« (‹FR›, 31)

KM: F. je G. Maciunas zares utemeljil v Wiesbadnu, kot je navedeno v D 1, čeprav je intenzivno delovanje f. najbolj izrazito v New Yorku, kot je navedeno v D 2.

KR: Naziv je težko natančno definirati, v glavnem zaradi njegove večdisciplinarnosti, čeprav je f. kot gibanje pomembno pri vzpodbujanju nekaterih pojmov (tudi) v glasbi druge polovice tega stoletja (prim. npr. KM ♦prozne glasbe♦). Tudi v priročni literaturi vlada zmeda določanja njegovega pomena. V ‹THO›, 71–72, se npr. definira kot evropska »akcijska oblika«, sorodna ♦happeningu♦ (čeprav se omenja, da je g. Maciunas njegov utemeljitelj), v ‹GR›, 75, pa se omenja celo Ligeti kot njegov kratkotrajni sodelavec (?!).

GL: ♦akcijska glasba♦, ♦antiglasba♦, ♦okoljska umetnost, environment, environmentna umetnost♦, ♦glasba za branje♦, ♦glasba za oči♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happening♦, ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦letrizem♦, ♦mixed media (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦multimedia (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦, ♦neslišna glasba♦, ♦performans♦, ♦zasebna glasba♦, ♦prozna glasba♦, ♦totalno gledališče♦, ♦vidna glasba♦, ♦zvokovna poezija♦.

‹CP1›, 239; ‹M›, 557–559; SOHM 1970

ANG: noise filter; NEM: Höhenfilter, Rauschfilter.

ET: ♦Filter♦.

D: »(Naziv za) preprost ♦filter♦, ki potiska visoke frekvence ter tako zmanjšuje motnje, ki povzročajo ♦šum♦.« (‹EN›, 189)

GL: ♦filter♦, ♦šum♦.

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter za nadzor napetosti♦ = (VCF) = (voltagecontrolled filter), filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkoprepustni filter♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovnoprepustni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokoprepustni filter♦.

‹HI›, 383

ANG: voltage-controlled filter; NEM: spannungssgesteuerter Filter.

ET: ♦ Filter♦; ♦nadzor napetosti♦ .

D: »(Naziv za) ♦modul♦ v ♦sintetizatorju♦, ki pomembno določa elektronsko oblikovanje ♦zvoka♦ po načelu ♦subtraktivne sinteze zvoka♦. Nihaji, ki jih proizvede ♦oscilator♦ ali ♦generator šuma♦, se določajo s ♦filtrom za nadzor napetosti♦, tako da se potiska ali krepi določeno frekvenčno območje. Posledica je sprememba oblike vala, ki se sliši kot sprememba ♦zvokov(n)e barve♦.« (‹EN›, 264)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter♦, ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control).

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkoprepustni filter♦, ♦oktavni filter♦, ♦oscilator z nadzorom napetosti♦ = (VCO) = (voltagecontrolled oscillator), ♦pasovnoprepustni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokoprepustni filter♦.

‹DOB›, 162; ‹FR›, 100

ANG: formant filter; NEM: Formantfilter, Klangfarbenfilter.

ET: ♦Formant(i)♦; ♦filter♦.

D: 1) »(Naziv za) elektronski ♦filter♦, ki poudari izključno ozek ♦frekvenčni pas♦. Filtri formanta se uporabljajo za menjavanje ♦barve♦ v generiranih oblikah valov.« (‹PR›, 31)

2) »(Naziv za) pasovni ♦filter♦, ki rabi za poudarjanje tistih ♦formantov♦, ki pomembno določajo vokalno in instrumentalno zvočnost. Pogosto se uporabljajo pri oblikovanju ♦zvoka♦ pri ♦elektronskih glasbenih instrumentih♦.« (‹HI›, 162)

KM: Eden od ♦elektronskih glasbenih instrumenov♦, v katerem se f. f. uporablja za oblikovanje ♦zvoka♦, je ♦elektronski monokord♦.

KR: Obe D sta nesmiselni in kar najbolje govorita o nesmiselnosti samega pojma. V D 1 je nejasno, zakaj bi to moral biti prav ozek ♦frekvenčni pas♦. V D 2 pa je vprašljivo, kakšno zvezo z oblikovanjem ♦zvoka♦ pri ♦elektronskih glasbenih instrumetnih♦ imajo tisti ♦formanti♦, ki pomembno določajo vokalno in instrumentalno zvočnost.

Naziv je na določen način tavtološki: vsako filtriranje ♦tona♦, ♦zvoka♦ ali ♦šuma♦ je pravzaprav spreminjanje njegove ♦barve♦. F. f. bi torej morali biti samo tisti ♦filtri♦, ki filtrirajo izključno ♦formante♦ kot ♦parciale♦, ki pomembno določajo ♦barvo♦.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦filter♦, ♦formant♦,

♦zvokov(n)a barva♦ = (barva) = barva zvoka = (zvočna barva).

PRIM: ♦filter za nadzor napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, ♦nizkoprepustno sito♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovnoprepustni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokoprepustni filter♦ .

ANG: filter; NEM: Filter, Sieb (zastarelo); FR: filtre; IT: filtro.

ET: Srednjeveška lat. filtrum = (dobesedno) cedilo ‹KLU›, 214).

D: »Naziv za elektronske naprave, ki kot samostojne naprave, kot so ♦moduli♦, ali pa tudi kot sestavni deli kakšne elektronske naprave, spreminjajo ♦zvokovno barvo♦ ♦signala♦, tako da jo z določanjem frekvenčnega območja ojačujejo ali zmanjšujejo. S filtri lahko popravljamo nepotrebne nepravilnosti v frekvencah (♦izenačevalnik♦); z njimi se lahko zvočni ♦signal♦ deli na različna frekvenčna območja (♦vokoder♦), pa tudi oblikuje ♦zvok♦. Zato se filtri na več področjih uporabljajo v avdiotehniki in v glasbeni elektroniki. Z njimi se lahko zmanjšajo nezaželene motnje ♦šuma♦ (♦filter šuma♦), lahko pripomorejo k ustvarjanju posebnih učinkov ali pa so, kot ♦filtri z nadzorom napetosti♦, nezamenljivi v ♦suptraktivni sintezi zvoka♦ pri ♦sintetizatorjih♦.« (‹EN›, 80)

KM: V slovenščini se spodbuja tudi uporaba slovenskega ustreznika: sito.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter za nadzor napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦izvenačevalnik♦ = (♦ekvalizator♦) = (equalizer), ♦nizkoprepustni filter♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovno sito♦, ♦pasovna zapora♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦subtraktivna sinteza zvoka♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokoprepustni filter♦, ♦vokoder♦ = (vocoder).

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, II, 56; ‹CP1›, 239; ‹CP2›, 341; ‹DOB›, 73–78; ‹EH›, 93–94; ‹FR›, 30; ‹GRI›, I, 742; ‹HI›, 156; ‹HK›, 137; ‹HO›, 378; ‹HU›, 81; ‹KN›, 72; ‹M›, 63; ‹POU›, 200; ‹P›, 81; ‹RAN›, 307; ‹RIC›, II, 124; ‹RL›, 288–289; ‹RUF›, 121–122 = ♦elektronski glasbeni instrumenti♦; ‹V›, 236

ANG: Fibonacci sequence, Fibonacci series; NEM: Fibonacci-Reihe.

ET: Po IT-matematiku Leonardu Fibonacciju, ki je v 13. stoletju odkril omenjeno vrsto (‹PR›, 29).

D: »(Naziv za) zaporedje števil: 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89 … itn. Vsako število je seštevek dveh predhodnih … Ernö Lendvai … trdi, da je Bartók uporabljal Fibonaccijevo vrsto za utrjevanje proporca dolžine znotraj in med stavki ter za določanje ♦strukture♦ ♦akorda♦, ♦lestvic♦ in melodičnih motivov. (On) npr. trdi, da je v fugi prvega stavka iz Glasbe za godala, tolkala in čelesto skupno 89 taktov razdeljenih v ♦sekcije♦ (D 1), prva 55 in druga 34 taktov. Ta oblika se nadalje deli na prvih 55 taktov kot združevanje 34+12, medtem ko se preostalih 34 taktov razdeli na (skupini) 13+21.« (‹PR›, 29–30)

KM: O Lendvaijevi analizi, ki je omenjena v D, gl. LENDVAI 1983: 33–69.

F. v. se pogosto uporablja kot predloga reda v ♦glasbi 20. stoletja♦. V ‹KS›, 145, 251, se omenja npr. Křenekov Fibonacci Mobile, op. 187, za godalni kvartet, klavir štiriročno in koordinatorja.

KR: V ‹GR›, 73, se kot primer za uporabo F. v. navaja Stockhausenovo Klavierstück XI, kar je napačno. Stockhausen je po F. v. skladal Klavierstück IX (1954–1961 – gl. HENCK 1976: 176–177).

GL: ♦zlati rez♦.

ANG: phase shifting; NEM: Phasenverschiebung; FR: déphasage; IT: phasing, cambiamento di fase.

ET: ♦Faza♦.

D: 1) Isto kot ♦modulacija faze♦.

2) »(Naziv za) tehniko, ki jo je razvil S. Reich, v kateri dve podskupini v kakšnem sestavu začneta igrati z istim ritmičnim obrazcem, nato začne ena podskupina pospeševati, nakar po tistem, ko sta obe podskupini nekaj časa ‘zunaj ♦faze♦‘, ponovno zaigrata obrazec sočasno ‘v ♦fazi♦‘.« (‹RAN›, 628)

KM: D 2 iz ‹RAN›, 628, je navedena pri geslu »faziranje« (»phasing«), medtem ko sam Reich uporablja f. p. npr. v tem kontekstu: »če kakšno število posameznih ♦tonov♦ pulzira v istem tempu, vendar s postopnim pomikom v razmerjih med ♦fazami♦, bomo dobili veliko število glasbenih obrazcev. Če bi bili vsi ♦toni♦ v ♦fazi♦ (to je, če bi se zaigrali sočasno), bi slišali pulzirajoči ♦akord♦. Če bi se ♦toni♦ počasi pomikali malo izven ♦faze♦, bi se slišala neka vrsta valovito »razlomljenega« ♦akorda♦, ki bi se postopoma zamenjal v melodični obrazec, nato bi se slišal drugi takšen ♦akord♦ itn. Če je proces faznega pomika dovolj postopen, postajajo slišne majhne ritmične razlike. Slišalo bi se, kako se dani glasbeni obrazci spreminjajo v druge brez spremembe ♦višine tona♦, ♦barve♦ ali ♦intenzitete♦ in bi se tako vključili v glasbo, ki deluje izključno s postopnimi spremembami v času.« (REICH 1974: 17)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦faza♦, ♦minimalna glasba♦, ♦postopni proces♦, ♦repetitivna glasba♦.

PRIM: ♦križna modulacija♦ (glede na D 1), ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija faze♦, ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

‹HU›, 86–87; ‹L›, 431