ANG: environment, environmental art; NEM: Environment, Environment-Kunst.
ET: ANG in FR environment = okolje, okrožje, iz srednjeANG in staroFR glagola environner = (za)okrožiti, nadaljnje poreklo neznano (‹COD›, 406).
D:1) »(Naziv za) uporabo predmetov in ♦zvokov♦ iz okolja za umetniško stvaritev. Kipar lahko npr. uporabi karoserije starih avtomobilov ali … steklenice piva …, medtem ko lahko glasbenik kot glasbila uporabi hišne zvonce ali prazne zabojnike za smeti.« (‹FR›, 27)
2) »(Naziv iz petdesetih let za) nekatera izrazna sredstva v likovni umetnosti …, ki predvsem širijo konvencionalne predstave o sliki kot o ploskvi, tako kot z inštaliranimi okoljskimi predmeti ukinjajo tradicijo razmejevanja med kiparstvom in slikarstvom … (kot pendant na področju glasbe) lahko navedemo Schneblovo MO-NO. Musik zum Lesen (SCHNEBEL 1969), medtem ko prilagajanje pojma glasbi danes v glavnem razumemo kot akustično-vizualne mešane forme (npr. ‘light-environment’ oz. ‘svetlobni environment’).« (‹EH›, 85)
3) »Pojem … je ozko povezan s ♦happeningom♦, ker je environment nastal kot naziv za prostorske ostanke kakšnega ♦happeninga♦. Na začetku se je zato govorilo o ‘zamrznjenem’, ‘otrplem’ ♦happeningu♦. Postopno se je pomen spremenil in se začel uporabljati za oblike prostorov, ki fiksirajo trenutke vsakdana kot prostorske enote doživljajev. Medtem ko asemblaži Allana Kaprowa in Christa neposredno ustrezajo prvemu pomenu, so environmenti Goergea Segala tipičen primer za drugo definicijo. Segal zares spaja vse predmete, ki pripadajo kakšni scenski postavitvi. Samo ljudi tu zamenjuje z belimi …modeli iz mavca.« (‹THO›, 63)
KM: P. Restany v CABANNE-RESTANY 1969: 235 razume e., o. u., e. u. kot »večdimenzionalni volumetrični asemblaž«, »središče vseh sodobnih raziskovanj izrazne sinteze«. »Če se environmentu doda dimenzija človeške akcije, ta postane ‘♦happening♦‘, totalni spektakel, ki spominja tudi na ‘♦performans♦‘ ♦konkretne glasbe♦ ali ♦zvočne poezije♦1 in scenske postavitve ♦totalnega teatra♦ ter vnaprej določene situacije psihodrame ali spontanih koeografij ‘modern dancea’.« Najsi je to stališče do e., o. u., e. u. ša tako koristno dopolnilo D 3, obenem kaže, kako težko je – pa tudi nemogoče – e. in o. u. jasno ločiti od ♦happeninga♦, ♦performansa♦ (pri čemer je pri Restanyju povsem nejasno, kakšni so »♦performansi♦ ♦konkretne glasbe♦«, ko pa vemo, da je ♦konkretna glasba♦ predvsem ♦glasba za trak♦!) in ♦totalnega gledališča♦.
KR: D 3 jasno določa pomen pojma na področju likovnih umetnosti, medtem ko sta D 1 in 2, ki bi morali pojem determinirati v glasbenem smislu, povsem nerazumljivi. (Schneblov MO-NO, ki je naveden v D 2, nima z o. u. nikakršne zveze, mogoče le po tem, ker kot grafično gradivo deloma uporablja »ready-mades«.) Primeri, ponujeni v ‹G›, 208 (skupni projekti avtorskih skupin Schönbach-Piene-Kieselbach-Weseler in Henry-Schöffer-Nicolais), so problematični, saj pripadajo ♦multimedii♦ ali ♦glasbenemu gledališču♦ kot o. u., s katero nimajo nikakršne zveze, v nasprotju s Cageevo in Hillerjevo HPSCHD (1967–1969), v zvezi s katero Kostelanetz z vso pravico govori o »environmentnem obilju« (= »environmental abundance«; gl. KOSTELANETZ 1970). Priporoča se uporaba slovenske ustreznice: okoljska umetnost.
GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦glasba kot pohištvo♦, ♦fluxus♦, ♦happening♦, ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦mixed media (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦multimedia (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦, ♦muzak♦, ♦performans♦, ♦premični koncert♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦totalno gledališče♦, ♦zvočna skulptura♦, ♦zvočna krajina♦.
‹BKR›, 11, 25 = vodilka k ♦multimedii♦; KAPROW 1966; KOSTELANETZ 1968; SCHAFER 1992; ‹SLON›, 1445
1 V izvirniku najdemo »poésie phonétique«, ki je sopomenka za »poésie sonore«, torej za ♦zvokovno poezijo♦.
