Kategorija: tajništvo

ANG: drive; NEM: Drive, Schwung, Antrieb; FR: drive, impulsion; IT: drive, impulso.

ET: ANG = gonja; vožnja, ježa, gonilo, pogon.

D: »V ♦jazzu♦ (naziv za) pomemben ritmično-metrični element, ki ob ♦beatu♦ in ♦off beatu♦ ustvarja posebno vrsto napetosti v muziciranju.« (‹HI›, 133)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnega pojma, so podani v ‹BR›, 234–235, verjetno kot dobesedni prevodi.

KR: D. ni treba prevajati v slovenščino, saj bi izraz izgubil značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦beat♦ (D 1), ♦jazz♦, ♦off beat♦.

‹BASS›, 11, 88; ‹BKR›, I, 341; ‹HK›, 115; ‹KN›, 62; ‹MELZ›, I, 474

ANG: dodecaphony, dodecaphonism; NEM: Dodekaphonie; FR: dodecaphonie, dodecaphonisme; IT: dodecafonia.

ET: Grš. dṓdeka = dvanajst; grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

KM: V ‹JON›, 78–79, se opozarja na neke pomene d., ki niso povsem sopomenski z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, vendar so zanemarljivi.

KR: V literaturi vlada popolna zmeda v zvezi s tem pojmom. Tako npr. v ‹V›, 187, napoti ne samo na ♦dvanajsttonsko tehniko♦, ampak tudi na ♦serializem♦, ‹IM›, 102, napoti na ♦serializem♦, ♦serijo♦ in na »dvanajstnotno skladbo« (= »twelve-note composition«), medtem ko se v ‹GR›, 64, d. definira kot »neeleganten in nenatančen naziv, katerega pomen pokriva ♦atonaliteto♦, ♦serializem♦ in dvanajstnotno skladbo (= ’12-note composition’)«. V ‹GR6›, V, 520, se d. definira kot sopomenka ♦atonalitete♦ ali, »v nekaterih primerih«, z »dvanajstnotno serialno skladbo« (= »12-note serial composition«).

Pripona -izem (prim. ANG- in FR-obliko pojma z -ism oziroma -isme), ki v slovenščini navadno sugerira nazive za slog, obdobje ipd. […], bi pojem, kot bi bil »dodekafonizem«, označeval slog glasbe, ki se sklada z ♦dvanajsttonsko tehniko♦. Vendar je ta oblika z -izmom dokaj na hitro narejena tujka, zato se ne uvršča v ta Pojmovnik (kot npr. tudi ne »hiperkromatizem« oziroma »ultrakromatizem«; gl. KM in KR ♦kromatizma♦ oziroma KR ♦hiperkromatike♦ in ♦ultrakromatike♦).

Ponekod lahko srečamo tudi pridevnik »dodekafonični« namesto »dodekafonski« (npr. v ‹MELZ›, I, 516, in v ‹MELZ›, Ill, 194 – gl. t. 3 v KR ♦dvanajsttonske tehnike♦), ki ni povsem točen, ker se tvori iz samostalnika »dodekafonika«, o kateri se ne ve, kaj naj bi pomenila.

PRIM: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦.

‹APE›, 83 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹BASS›, I, 60–66; BEICHE 1985: 2–3, 6; ‹BKR›, I, 330 = vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹CAN›, 156–158; ‹CH›, 297 = »dodécaphonisme«; ‹CP1›, 239 = samo pridevnik »dodécaphonic«; ‹FR›, 23; ‹HI›, 126; ‹HO›, 305–307 = »dodécaphonisme«; ‹L›, 663; ‹LARE›, 467–468 = »musique dodécaphonique«; ‹M›, 102103; ‹MELZ›, I, 459–461; ‹MI›, I, 663; ‹P›, 60; ‹RAN›, 236 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹RIC›, 11, 73–75; ‹RL›, 236; ‹SLON›, 1438–1444 = »dodecaphonic music«

ANG: added value; FR: valeur ajoutée.

D: »(Naziv za) kratko vrednost, dodano kateremukoli ♦ritmu♦, bodisi kot nota, bodisi kot pavza, bodisi kot pika. Poglejmo tri zelo enostavne ♦ritme♦, ki imajo skupno vrednost osminko:

Transformiramo jih z ‘dodano vrednostjo’; prvemu od teh ♦ritmov♦ je dodana nota:

drugemu pavza:

tretjemu pika:

V praksi redko srečamo enostavni ♦ritem♦ pred dodajanjem dodane vrednosti …

Zadnji primer je za ‘glasbo brez ♦mere♦‘ (‘= musique amesurée’): ♦ritem♦ je absolutno svoboden. Vidimo, kako za fragmentom A takoj sledijo njegove avgmentacije v B …; medtem ko v C dolgi trilček na celi noti prekine govor ♦ritma♦. Dodane vrednosti so označene s križcem. Prva dva takta uporabljata ♦ritem♦ iz 5 osmink in ene šestnajstinke (dodana vrednost).« (MESSIAEN 1944: 8)

KM: D. v. je eden od tipičnih pojmov iz skladateljske teorije O. Messiaena (gl. ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦neretrogradni ritem♦).

GL: ♦meter♦, ♦mera♦, ♦ritem♦.

‹FR›, 2; ‹G›, 58; ‹JON›, 5–6

ANG: dixieland, dixieland jazz, dixieland style, Dixieland 1920; NEM: Dixieland, Jazz, von Weissen gespielt; FR: dixieland, jazz joué par les blanc; IT: dixieland, jazz suonato da bianchi.

ET: »Dixieland je geografski pojem (območja južno od Dixonove črte, vzpostavljene leta 1765), ki je v 19. stoletju postal ljudski naziv za južne države v Združenih državah Amerike, zato je bilo z njegovim prenosom na glasbo treba poudariti, da izhaja s tega območja.« (‹RL›, 236)

D: »Pojem za ♦jazz♦, ki so ga igrali beli glasbeniki po vzoru šole ♦New Orleans jazza♦, včasih tudi za ♦New Orleans jazz♦ v celoti, kot tudi za njegov revival v štiridesetih letih. Razlike med zgodnjim črnskim ♦jazzom♦ v New Orleansu in njegovim belim nasprotjem, ki so ga izvajale skupine, kot so Papa Jack Laine’s in druge, je zaradi neobstajanja posnetkov težko opredeliti. Toda zgodnji komentatorji in preučevalci se strinjajo, da so beli glasbeniki počasneje dojemali ritmični ♦swing♦ in pregibe ♦bluesa♦, torej osnove ♦jazza♦, čeprav so sočasno na pomemben način prispevali k repertoarju ter harmonskemu in melodičnemu vokabularju.« (‹GRJ›, I, 291)

KM: V ‹LARE›, 465, se opozarja, da se na FR-govornem območju d. nanaša samo na zasedbe, v katerih so igrali belci, medtem ko k ♦New Orleans jazz♦ uvršča črnske zasedbe.

KR: Nazivi, različni od ANG-izvirnika, v NEM, FR in IT so predlagani v ‹BR›, 234–235. To so samo opisi, ne pa tudi ustreznice izvirnega pojma. Kot lahko vidimo v ‹L›, 149, je izvirni ANG-naziv v rabi najpogostejši.

GL: ♦jazz♦, ♦New Orleans jazz♦, ♦old time jazz♦.

‹BASS›, I, 52; ‹BKR›, I, 328; ‹FR›, 23; ‹GR6›, V, 512; ‹HI›, 125; ‹HK›, 112; ‹IM›, 101–102; ‹KN›, 60–61; ‹MELZ›, I, 455; ‹P›, 55; ‹RAN›, 236; ‹RIC›, II, 69

ANG: divisionism.

ET: Lat. divisio = deljenje, razstavljanje, iz dividere = deliti, odvajati (‹KLU›, 148).

D: Pri nekaterih teoretikih isto kot ♦pointilizem♦.

KM: Pripona -izem se navadno nanaša na nazive za slog, obdobje ipd. […] Prim. KM ♦pointilizma♦.

PRIM: ♦pointilizem♦ = ♦punktualizem♦.

‹FR›, 23

NEM: dissoziierte Zeit.

ET: Lat. dissociare = ločiti, razdvojiti; predpona dis- = raz-, od, ne; sociare = združiti, povezati, iz socius = skupni (‹KLV›, 146,44).

D: »… ♦Elektronska glasba♦ nastaja, kot skladanje instrumentalne glasbe, v disociiranem času; šele izvedba, ki v ♦elektronski glasbi♦ ni nikakršna interpretacija, umešča kakšno (elektronsko) glasbo v ♦realni čas♦. S pojavom ♦žive elektronske glasbe♦ so se v naziv ♦realnega časa♦ v ♦elektronski glasbi♦ ponovno vnesli nekateri elementi muziciranja …« (‹EH›, 276)

KM: Naziv se vedno uporablja kot nasprotje ♦realnemu času♦, in sicer izključno v pomenu D, torej za označevanje proizvedenih zvokov z elektronsko ali računalniško tehnologijo, ki, z njihovo naprednostjo, postajajo mogoči v ♦realnem času♦, in tako ♦živa elektronska glasba♦ temelji na ♦izvedbi v realnem času♦.

KR: Ni treba posebej poudarjati, da je »instrumentalna glasba« v D navedena kot sinekdoha, torej da se pri tem misli tudi na vokalno oz. na vokalno-instrumentalno glasbo, na vso tisto tradicionalno glasbo, ki je nujno nastajala v d. č., tj. tudi na tisto ♦glasbo 20. stoletja♦, ki zaradi nuje po ♦predurejanju gradiva♦ in ♦skladanju od začetka♦ ravno tako nastaja v d. č.

GL: ♦izvedba v realnem času♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (liveelectronics) = (live electronic music).

PRIM: ♦realni čas♦.

ANG: disco music, sound; NEM: Disco-Musik.

ET: ANG disco = okrajšava diskoteke, disko kluba, mesta za ples, izključno z glasbo s plošč.

D: »Z diskom se je v sedemdesetih letih poimenovala glasba, na katero se je plesalo v disko klubih. Govorimo o funkcionalni glasbi, ki rabi le za ples in ne za kontemplativno poslušanje. Zato se v njej z bas kitaro in bobni poudarja ritmična komponenta … Besedila v tej glasbi nimajo nikakršne vloge; neprekinjeno se ponavljajo kratki stavki. Glede na to, da se disko ne izvaja na koncertih, ampak se predvaja izključno s plošč, so producenti pomembnejši od interpretov. Poleg glasbeno neizrazitih interpretov, kot so Amanda Lear, John Travolta – ki se je uveljavil po filmu Vročica sobotne noči –, Village People, Grace Jones in drugi, obstajajo tudi skupine s sposobnimi glasbeniki, katerih glasba je prepričljiva tudi v živih izvedbah, npr. Sister Sledge in Chic … proti koncu sedemdesetih let so elemente diska prevzele tudi nekatere ♦rock zasedbe♦, npr. Beach Boys in Electric Light Orchestra.« ‹HK›, 109–110)

KM: D dokazuje upravičenost uvrščanja tega naziva v Pojmovnik, ker se z njim poimenuje vrsta ♦popularne glasbe♦ (deloma tudi ♦rocka♦), za katero ni drugega naziva. V ‹HK›, 110, se omenja producent Donne Summer, Giorgio Moroder, ki deluje v Münchnu; z njegovo produkcijo povezujemo naziv »Munich Sound«
(= »münchenski ♦sound♦«), ki izhaja iz natančnega ♦zvoka♦ godalcev iz poklicnega orkestra v Münchnu. Očitno je, da se naziv »Munich Sound« navaja kot ANG, čeprav je izvor NEM.

KR: Naziv je neobičajen, ker govorimo o okrajšavi v pretežno pridevniški obliki, ki se pogosto uporablja tudi brez pripadajočega samostalnika. Čeprav se je pri nas udomačilo fonetično zapisovanje pojma, kot npr. »diskoteka« in »disko klub« (ali »diskoklub« […]; gl. ET), se vendarle priporoča pisanje v izvirni ANG-obliki. Neroden je npr. fonetični zapis poleg ♦sound♦ (»disko sound«), saj se s prevodom ♦sounda♦ v ♦zvok♦ izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besede (prim. KM ♦sounda♦).

Med gesli je navedena tudi ♦popularna glasba♦, saj nekatere preprostejše vrste d. skorajda nimajo zveze z ♦rockom♦ (prim. D).

GL: ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦sound♦.

ANG: dirty tones; NEM: dirty tones, »dreckige« Töne, schleifend; FR: dirty, sons »sales«, traînants; IT: dirty tones, suoni »sporchi«/strascicati.

ET: ANG dirty = nečist, umazan; tones = toni, notes = enako (v ameriški ANG).

D: »V ♦jazz♦ glasbi naziv za nenatančne, nečisto intonirane ♦tone♦, značilne za emfatični izraz ♦hot jazza♦. Pevci izvajajo dirty notes tako, da s stisnjenih grlom, močnejšim kroženjem zraka iz pljuč izvajajo vibracije v zadnjem delu nosne in ustne votline. Na ta način dobijo posebno nazalno ♦barvo tona♦. Uporabo dirty tones je ♦jazz♦ glasba prevzela iz črnske folklore.« (‹MELZ›, I, 451)

KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so v ‹BR›, 234–235.

KR: D. t. (n.) ni treba prevajati, saj izraz izgubi značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦hot, hot jazz, hot music♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 49; ‹BKR›, I, 322; ‹HI›, 122; ‹HK›, 109; ‹LARE›, 460 = »dirty«; ‹RL›, 229

ANG: dynamophone; NEM: Dynamophon; IT: dynamophon.

ET: dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) dvomanualni ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki ga je v treh različicah med letoma 1892 in 1914 izdelal Američan Thaddeus Cahill, tj. prva vrsta ♦elektronskih orgel♦. Zvok se na d. proizvaja, kot na kasnejših ♦Hammondovih orglah♦, z ♦generatorjem♦ na zobnike s cilindri, delno dolgimi 1,5 m. Prenos ♦zvoka♦ je temeljil na sistemu, podobnem telefonskemu. Od tod tudi drugi naziv ♦telharmonij♦. Dinamofon (kot ♦telharmonij♦) omenja F. Busoni v svojem Osnutku nove estetike tonske umetnosti.« (‹RUF›, 510)

GL: ♦elektroakustične orgle♦, ♦električne orgle♦ = (♦elektronske orgle♦), ♦elektronski glasbeni instrument♦

PRIM: ♦telharmonij♦.

‹BASS›, II, 94 = vodilka k ♦telharmoniju♦.

ANG: dynamism.

ET: Grš. dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

D: »Naziv, s katerim se navadno poimenuje slog Stravinskega okrog leta 1910. Zanj je značilen velik, briljantno kolorističen orkester, močni perkusivni ♦ritmi♦ v nepravilnih ritmičnih obrazcih in grobo disonančne ♦harmonije♦.« (‹APE›, 89)

KM: V ‹APE›, 89, ni navedeno, kdo s tem pojavom determinira omenjene značilnosti kakšnega dela v glasbi okrog leta 1910. Toda naziv je dokaj prisoten v literaturi, čeprav je zagotovo povsem sopomenski z ♦barbarizmom♦ oz. ♦primitivizmom♦.

GL: ♦glasba 20. stoletja♦.

PRIM: ♦barbarizem♦, ♦primitivizem♦.