ANG: arrangement; NEM: Arrangement; FR: arrangement; IT: arrangiamento.
ET: Od FR arranger = prirediti (‹KLU›, 41).
D: 1) »V ♦zabavni glasbi♦ in ♦jazzu♦ pojem za instrumentalno in vokalno premeno nekega dela. Za razliko od priredbe glasbenega dela, ki ima značilnosti tistega, ki prireja skladbo, se aranžma prilagaja vsem elementom izvirne kompozicije (melodiji, ♦harmoniji♦, ♦ritmu♦ in obliki), potrebam, možnostim in slogu solista oz. orkesterskega sestava, za katerega piše.« (‹MELZ›, I, 62)
2) »Pojem ‘aranžma’ ima v jazzu poseben pomen znotraj koncepta aranžmaja, ki se na različne načine uporablja v glasbi nasploh. V določenem pomenu je vsaka izvedba v ♦jazzu♦ neka vrsta aranžmaja, glede na to, da temelji na ♦improvizaciji♦ in na nenehnem osveževanju. V tem širšem smislu je vsaka ♦improvizacija♦ na neki priljubljeni standard Louisa Armstronga (npr. na Star Dust, 1931), Erica Dolphya (npr. na Stormy Weather iz albuma Mingusl!, 1960, Charlesa Mingusa) ali Johna Coltrana (npr. My Favorite Things na istoimenskem albumu, 1960) enkratni aranžma, ki se bo kasneje ponovno prearanžiral v različni formi ob naslednji izvedbi istega materiala. No, v ožjem smislu pojem ‘aranžma’ v ♦jazzu♦ pomeni zapisano, fiksirano, pogosto tiskano in objavljeno verzijo katere koli skladbe, ki je običajno aranžirana za kakšnega od standardnih ♦jazz ansamblov♦ (♦jazz orkestrov♦, ♦big bandov♦ ali kakšno manjšo zasedbo) …« (‹GRJ›, I, 32–33)
3) »(Pojem za) prilagajanje glasbenega dela za drugo zasedbo, pogojeno z danimi okoliščinami … npr. klavirska izvedba je aranžma, ravno tako kot je lahko instrumentacija klavirske skladbe. Aranžma ima danes prizvok manj vrednega v zvezi s pojmovanjem umetniškega dela, ki zahteva slogovno ustrezno izvedbo v izvirni zasedbi, zato se aranžma zavrača kot neresen, če, kot obdelava, nima lastne umetniške vrednosti in posebnega zgodovinskega interesa, kot so aranžmaji del Bacha, Beethovna i Brahmsa.« (‹RL, 54)
KR: A. je pojem, ki se najpogosteje veže z ♦jazzom♦, ♦pop glasbo♦, ♦popularno glasbo♦, redkeje z ♦rock glasbo♦, zato ga v tem smislu laže ločimo od obdelave, ki z a. nima nobene povezave (navkljub napačnim D a. v ‹GR›, 2, ‹MI›, I, 296 in v ‹RAN›, 53). Za razliko od D 3 se klavirski izvleček ne more definirati kot a., medtem ko je instrumentacija neke skladbe obdelava, če je npr. govora o kakšnem Chopinovem klavirskem preludiju, medtem ko je a., če je npr. govora o neki skladbi O. Petersona, ki je postala popularna zaradi njegove interpretacije za ♦big bend♦. Slovenska beseda »priredba« (od glagola »prirediti«) bi najbolj ustrezala pomenu a. v smislu »priredbe (skladbe) za izvedbo«: cilj a. je prelagoditi skladbe neposrednim pogojem izvedbe, za razliko od obdelave, kateri je to sekundarni cilj. No, na žalost, se »priredbe« ne da uporabljati v tem smislu, saj ga v drugi plan potiska primarni pomen, ki ga razlaga zgoraj omenjena besedilo.
V ‹L›, 35, se, kot sopomenka s FR pojmom navaja NEM »Bearbeitung« (= »obdelava«), »Einrichtung« (= »ureditev«), »Therarbeitung« (= »predelava«), ANG »adaptation« (= »adaptacija«) in IT »trascrizione« (= »transkripcija«), oziroma »riduzione« (= »redukcija«). To nikakor niso sopomenke s a., zagotovo ne v smislu D 1 in 2, ki so najrelevantnejše za razlaganje pojmov v terminologiji ♦glasbe 20.st. ♦.
GL: ♦block chords♦, ♦jazz♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦zabavna glasba♦.
‹BASS›, 1,179; ‹BKR›, I, 57; ‹HI›, 36; ‹HK›, 29–30; ‹HO›, 51; ‹KN›, 25; ‹LARE›, 69; ‹P›, 22; ‹RIC›, I, 119
