IZVEDBENA PARTITURA

NEM: Aufführungspartitur, Spielpartitur; FR: partition d’exécution.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za vrsto partiture, ki služi za orientacijo pri izvedbi, in za sinhroniziranje elektronsko proizvedenih zvokov ter žive instrumentalne godbe in/ali petja. Elektronsko proizvedeni zvoki se lahko reproducirajo s traku ali pa se v izvedbi v resničnem času, npr. v živi elektronski glasbi, lahko neposredno proizvajajo med potekom izvedbe.

KM: D je preurejena D iz ‹HI›, 443, kjer je pomen pojma preveč zapleten in obsežen.

GL: izvedba v resničnem času, živa elektronska glasba, = (live electronic music) = (live electronics).

PRIM: partitura za realizacijo.

‹EH›, 30–31; ‹G›, 182; STOIANOVA 1978: 81

IZVEDBA V REALNEM ČASU

ANG: real-time performance, performance in real time.

D: »(Naziv za) neposredni … nadzor nad procesom skladanja med trajanjem izvedbe. To je možno v elektronski glasbi in računalniški glasbi, kjer se številni aspekti dela lahko ustvarijo ali podvržejo spremembi med izvedbo. Pojma izvedbe v resničnem času in žive izvedbe se pogosto uporabljata (v istem pomenu).« (‹FR›, 73)

KR: D povsem napačno določa pomen pojma. Predvsem ne gre za nadzor nad postopkom skladanja, ki je pri skladbah, ki zahtevajo izvedbo v resničnem času, najpogosteje natančno vnaprej načrtovan – ravno zaradi omogočanja izvedbe v resničnem času. Elektronska glasba in računalniška glasba, kot splošna pojma, nimata nobene zveze z izvedbo v resničnem času. Prav zato obstaja pojem žive elektronske glasbe, s katerim se poudarja razlika med možnostmi izvedbe v resničnem času. Z drugimi besedami, pojem se nanaša na proces nastajanja zvoka s pomočjo različnih elektronskih in računalniških tehnologoj, ki so, glede na zapletenost tega porocesa, v glavnem funkcionirale v dislociranem času, tj. proces ustvarjanja zvoka je trajal veliko dlje od resničnega časa izvedbe. Z razvojem tehnologije, npr. z izpopolnjevanjem digitalnih sintetizatorjev in z razvojem vezja za vzorčenje, se je razlika med dislociranim časom in resničnim časom zmanjšana na minimum ali pa je povsem ukinjena, ter je živi elektronski glasbi omogočila izvedbo v resničnem času. Sama »izvedba« v izvedbi v resničnem času je pravzaprav predvsem elektronski ali računalniški postopek proizvajanja zvoka, ki se ne dogaja več v dislociranem, temveč v resničnem času. V tem smislu je »živa izvedba« v D sopomenka izvedbe v resničnem času, še posebej v živi elektronski glasbi.

GL: bioglasba, digitalni sintetizator, dislocirani čas, izvedbena partitura, resnični čas, vezje za vzorčenje = sampler, živa elektronska glasba = (live electronic music) = (live electronics).

IZNIHAVANJE

ANG: decay; NEM: Abklingvorgang, Ausklingvorgang, Ausschwingen, Ausschwingung, Ausschwingvorgang; FR: (transitoire d’) extinction (du son); IT: (transitorio di) estinzione (del suono).

D: »(Naziv za) padec v intenziteti dinamične ovojnice po začetnem vnihavanju (npr. pri zabrenkani struni).« (‹DOB›, 49)

KR: V ‹L› je navedeno vrsta pojmov, ki so problematični kot tehnični pojmi oz. strokovni izrazi: »fade-out«, »decay of speech/tone« (ANG; ta pojem se pojavlja tudi v ‹LEU›, 210), »fondu« (FR), »annullamento graduale (del suono) « (IT, gl. ‹L›, 2), »affaiblissement progressif des vibrations« (FR), »progressivo indebolimento delle vibrazioni« (IT; gl. ‹L›, 45). Najbolj sta problematična predloga v FR in IT, ker gre za opisa, ne pa za pojma.

GL: ovojnica, stacionarni zvok.

PRIM: vnihavanje.

‹BASS›, I, 23; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 34; ‹FR›, 21; ‹GR›, 61; ‹HI›, 43; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹RAN›, 223

IZENAČEVALNIK = (EKVALIZATOR) = (EQUALIZER)

ANG: equaliser, equalizer; NEM: Entzerrer, Equalizer.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki je sestavljena iz več sit, služi pa za spreminjanje določenih frekvenčnih območij, npr. pri napravah za reprodukcijo zvoka, za izničevanjemotenj šuma ali pa za izogibanje povratni vezavi. Prav tako se uporablja za ustvarjanje različnih zvočnih učinkov, npr. za pridobivanje specifične zvokov(n)e barve pri obdelavi zvoka. Najpogosteje se uporabljajo oktavni, grafični in parametrični izenačevalniki.« (‹EN›, 77).

GL: sita (filtri).

PRIM: (ekvalizator) = izenačevalnik, (equalizer).

‹BR›, 44–45; ‹DOB›, 70; ‹HK›, 125–126; ‹KN›, 67

IRACIONALNI RITEM

ANG: irrational rhythm; FR: rythme irrationnel.

ET: Lat. irrationalis = nerazumski, od predpone in-, ki negira osnovo, in ratio = razum, pamet, um; ritem.

D: »Naziv za vsak ritem, ki temelji na delitvi osnovne ritemske enote v katero koli število, ki ni neposredni večkratnik števila dve (npr. osminka v kvintoli).« (‹JON›, 145; HODEIR 1961: 107, 132, 146, 158, 197, 233)

KM: Iracionalni ritem pravzaprav pomeni različne vrste nepravilnih delitev osnovne

SCHULLER 1963: 5
ritmične enote, oz. vse tiste ritmične odnose znotraj nekega ritmičnega obrazca, ki se jih ne da poenostaviti na večkrtnik števila dve. Čeprav je osnova D v matematiki, torej v iracionalnih številih, se pojem uporablja v veliko širšem pomenu. Stockhausen npr. v razlagi metrične modulacije uporablja »iracionalne (ritmične) vrednosti« (STOCKHAUSEN 1963: 106), ta pojem pa G. Heike, ki terminološko komentira njegovo besedilo (STOCKHAUSEN 1963: 99 – op. 1), ne povezuje z matematično D (STOCKHAUSEN 1963: 106 – op. 7). Pod iracionalnim ritmom se torej misli večinoma ne samo na iracionalne ritmične obrazce, temveč tudi na odnose med njimi, npr.:
KR: Obilica primerov za iracionalni ritem je ponujena v uporabi polimetra, poliritma in nasprotne ritmike, na iracionalni ritem pa povsem jasno kaže tudi razlika med heterometrom in polimetrom. Priporoča se uporaba pojma kot razlage posledic uporabe navedenih postopkov.
GL: heterometer = (heterometrija) = (heterometrika), makročas/mikročas, polimeter = (polimetrija) = (polimetrika), poliritem = (poliritmija) = (poliritmika), ritem, nasprotna ritmika, časovno polje.
‹BOSS›, 73–74; ‹CH›, 301; ‹FR›, 45 = gl. tudi časovno polje

IONIKA

NEM: Ionika.

ET: Verjetno od grš. ión = tisto kar gre, kar se giblje, od iénai = iti (‹KLU›, 336).

D: »(Naziv za) dvomanualno, polifono elektronsko glasbilo. Zvok proizvaja generator žagastega tona.« (‹HI›, 222).

GL: elektronski glasbeni instrumenti.

INTUITIVNA GLASBA

ANG: intuitive music; NEM: intuitive Musik; FR. musique intuitive.

ET: Srednjeveško lat. intuitio = neposredno zrenje, pojav slike na površju ogledala (starejši pomen), on intueri = natančno videti, gledati, od predloga in = v, na, in glagola tueri = gledati (‹KLU›, 329, 335–336).

D: 1) »(Naziv za) enostavno, meditativno glasbo, pogosto za iracionalno intuicijo, ki je pod vplivom Cagea, Daljnjega vzhoda, pop glasbe itn. nastala v času (študentskih) protestov 1968. leta.« (‹M›, 555)

2) »Pojem, ki ga Stockhausen uporablja raje kot improvizacijo, ki označuje glasbo, ki jo je ustvarjal z izbranimi glasbeniki kot odgovor na verbalno besedilo (Aus den sieben Tagen), nedeterminirano notacijo (Prozession), sprejem kratkih valov (Kurzwellen) in skladbe za trak (Hymnen).« (‹GR›, 97)

3) »To glasbo, ki nastaja z duhovnim razpoloženjem, ki ga glasbeniku prinašajo kratka besedila, sem poimenoval intuitivna glasba. Beseda ‘improvizacija‘ se mi ne zdi več ustrezna za to, kar mi igramo, ker se z improvizacijo vedno povezuje predstava o shemah, formulah in slogovnih prvinah, ki so osnova improvizacije; torej (pri improvizaciji) se vedno gibljemo v nekem glasbenem jeziku, tudi takrat, ko se začasno v t. i. ‘prostih improvizacijah‘ premaknemo čez meje tega jezika … Glasbena meditacija ni nikakršno uspavanje čutov, temveč skrajna budnost in – v najsvetleših trenutkih – ustvarjalna ekstaza.« (STOCKHAUSEN 1971: 123–125).

4) »Intuicija je nekaj nadracionalnega. Racionalno je nekaj, kar je povezano z našim telesom: sposobnost razmišljanja, sposobnost razvrščanja in povezovanja v odnose – ki prihaja iz razuma. Intuitivno v ožjem smislu, kakor ga jaz uporabljam, je izvenčloveško področje, ki na nas vpliva s tresljaji, ki nas nenehno bombardirajo. Ti tresljaji so deloma tudi natančno oblikovani in nam dajejo spodbudo določene aktivnosti. Ko pridemo v stanje, v katerem nismo obremenjeni sami s seboj, smo občutljivi na take tresljaje; če pa posebej vadimo prevajanje tega v aktivnost, potem iz tega lahko ustvarjamo glasbo. To lahko počne le posebna kategorija glasbenikov. Večina jih potem ne more delovati: to je prezahtevno za njih.« (STOCKHAUSEN 1978: 503)

KM: Glede na to, da se v D 2 omenja Stockhausenova skladba Aus den sieben Tagen kot primer intuitivne glasbe, D 3 pa je odlomek iz Stockhausenovega komentarja k tej skladbi, prinašamo eno izmed besedil, ki so, kot predloga, osnova za muziciranje v intuitivni glasbi:

NEOMEJENO

Igraj kak ton

v prepričanju,

da imaš časa in prostora, kolikor hoč

(za ansambel)

(iz ‹G›, 165).

Tak zapis je primer tudi za verbalno partituro, oz. prozno glasbo.

KR: D 1 posplošuje pomen pojma na nenatančen način, tako da je ne moremo jemati resno, še posebej zaradi neprevidnega paktiranja z meditativno glasbo, ki jo tudi sam Stockhausen – v D 3 – skuša (neuspešno) razložiti kot relevantno kategorijo.

D 2 je pojasnjena z D 3 kar zadeva odnos med intuitivno glasbo in improvizacijo (oz. prosto improvizacijo). V njej je problematično le navajanje primerov intuitivne glasbe, med katerimi so najbolj sumljivi Hymnen. Vsako omenjanje intuicije ne vsebuje nujno tudi intuitivne glasbe. Tako npr. Stockhausen vztraja na čistosti intuicije v zvezi s svojim projektom Musik für ein Haus (1968), se pa bo ta projekt le s težavo uvrstil v intuitivno glasbo: »Intuitivna zavest se ne more zmotiti, ona nima meril o napačnem ali pravilnem, ne poseduje takega mišljenja. Intuitivna zavest je taka, kot je.« (RITZEL 1970: 40)

Pojem je treba uporabljati izključno v zvezi z njegovim pomenom v skladateljski teoriji K. Stockhausena, čeprav – kakor se vidi v D 3 in 4 – tudi tukaj ni povsem natančen, posebej kar zadeva odnos do improvizacije (na splošno) in proste improvizacije (konkretno). Najbolj se je treba izogibati mešanju s splošnimi konotacijami, ki so navedene v D 1, še najbolj z meditativno glasbo.

GL: improvizacija, meditativna glasba, verbalna partitua, prozna glasba, prosta improvizacija.

‹BOSS›, 72–73; ‹G›, 154–166; ‹GL›, 85