CONCEPT ALBUM

ANG: concept album; NEM: Concept Album.

ET: ANG concept = koncept, zemisel, naziv, iz lat. conceptus = zajemanje; lat. album = bela plošča za snemanje, iz albus = bel (‹KLU›, 18).

D: »(Naziv za) LP, ki je, glede na besedilo ali glasbo, eno, zaključeno (zaprto) delo, v nasprotju z LP-jem z oštevilčenimi skladbami, ki je v rocku pravilo …« Pogosto se govori o konceptualnem albumu, tudi kadar celota ne predstavlja celega LP-ja, ampak samo daljši del na njem (npr. »Supper’s Ready« na LP Foxtrot skupine Genesis, 1972).« (‹HK›, 90; ‹KN›, 52)

GL: rock, rock glasba, rock oratorij.

PRIM: rock opera (t. 1 v D).

COMBO

ANG: combo; NEM: Combo, kleine Musikgruppe; FR: combo, petit ensemble; IT: combo, piccolo cornplesso.

ET: Skrajšano iz ANG = kombinacija (glasbil).

D: »V jazz glasbi je navadno naziv za manjšo zasedbo solistov (največ 8 glasbenikov). Naziv se, kot nasprotje izrazu big band uporablja šele v novejšem času. Včasih se takšna zasedba imenuje tudi small band(‹MELZ›, I, 347)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so iz ‹BR›, 234–235. V rabi je ANG-izvirnik, kot je v ‹L›, 112, kjer se navaja samo ta.

KR: V ‹RAN›, 181, se raba pojma ne omejuejo samo na jazz, ampak tudi na popularno glasbo. V ‹HI›, 101, se navaja v zvezi s plesno glasbo, v ‹KN›, 51, pa z rock glasbo, medtem ko se omenja, da je pogosteje »skupina« in band. Naziv je najbolje uporabljati v zvezi z jazzom, ker je edino na ta način v neposredni zvezi z big bandom.

GL: jazz, rock, rock glasba.

PRIM: band, big band.

‹BKR›, I, 266 = vodilka k bandu; ‹FR›, 17; ‹GRI›, I, 448; ‹GRJ›, I, 240; ‹RL›, 179 = samo ET, vodilka k bandu

CLAVIVOX

ANG: clavivox; NEM: Clavivox.

ET: Srednjeveško lat. clavis (množina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveške latinščine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na orglah. Pozneje se je pomen razširil na vsa glasbila, na katerih s tipkami zavibrirajo strune. (‹KLU›, 375); lat. vox = glas.

D: »(Naziv za) enoglasni elektronski glasbeni instrument s tipkami, ki ga je skonstruiral R. Scott v začeku sedemdesetih let. Ton se proizvaja na poseben fotoelektričen način, zvok je podoben glissandu.« (‹RUF›, 84)

GL: elektronski glasbeni instrumenti

(‹GRI›, I, 431)

CLAVINET = (KLAVINET)

AN: clavinet; NEM: Clavinet.

ET: Srednjeveško lat. clavis (množina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveške latinščine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na orglah. Pozneje se je pomen razširil na vsa glasbila, na katerih tipke vzbudijo nihanje strun. (‹KLU›, 375).

D: »(Naziv za) elektronski glasbeni instrument, vrsto elektičnega klavirja, ki ga je podjetje Hohner proizvedlo v zgodnjih šestdesetih letih. Naziv izhaja iz delne sorodnosti z akustičnim instrumentom klavikordom: s pritiskom na tipko kratka kovinska ploščica pritisne na nakovalce in s tem zatrese struno, katere nihaje prevzema magnetofonska zvočnica ter jih pretvarja v elektronske signale.« (‹DOB›, 24–25) »Zvok clavineta je zelo bogat s parciali, je oster in perkusiven.« (‹RUF›, 83)

GL: električni klavir, elektronski glasbeni instrumenti.

‹GRI›, I, 428; ‹HK›, 81; ‹KN›, 50

CELOSTOPINJSKI AKORD = (CELOTONSKI AKORD)

AN: whole-tone chord.

ET: Akord.

D: »(Naziv za) akord, ki je sestavljen iz šestih (ali manj) tonov celotonske lestvice

(‹FR›, 101)

KR: V drugem akordu je v izvirniku naveden h namesto b. Ta napaka je zgoraj popravljena!

Gl. KR celostopinjske lestvice, kjer je pojasnjeno, zakaj je napačno uporabljati celotonski akord.

GL: agregat (D 1), akord, celostopinjska lestvica = (celotonska lestvica).