Mesec: februar 2017

ANG: cakewalk; NEM: Cakewalk; FR: cakewalk; IT: cakewalk.

ET: ANG cake = pecivo, kolač; walk = hoja, sprehod, korak, v tem pomenu ples, najboljši plesalec cakewalka je za nagrado dobil kolač (‹IM›, 58; ‹MELZ›, I, 280).

D: »(Naziv za) 1) ples sužnjev na plantažah okrog leta 1840. Kot … promenada, ki se je posmehovala maniram lastnika. Postala je komercialna zabava devetdesetih let 19. stol. in mednarodni ♦hit♦ v družabnih plesih med letoma 1989 in 1903. 2) V obdobju popularnosti plesa (naziv za) večtematsko instrumentalno koračnico v 2/4 ♦taktu♦ s sinkopiranim … ♦ritmom♦, med katerimi je ta najenostavnejši

♪♩♪

zaščitni znak cakewalka. Cakewalk je vplival na nastanek ♦ragtimea♦ …« (‹RAN›, 124)

KM: V ‹BASS›, I, 433, ‹LARE›, 220, in v ‹MELZ›, I, 280, je c. zapisan z vezajem (kot »cake-walk«).

Kot je omenjeno v ‹GR6›, III, 611, popularnost c. v Evropi simbolizira Debussyjev Golliwog’s Cakewalk iz zbirke Childern’s Corner (1906–8).

GL: ♦jazz♦, ♦ragtime, rag♦.

‹BKR›, I, 203; ‹FR›, 13; ‹HI›, 78; ‹HK›, 76; ‹HO›, 134; ‹KN›, 47; ‹RIC›, I, 365; ‹RL›, 138

ANG: bruitism; NEM: Bruitismus; FR: bruitisme; IT: bruitismo.

ET: FR bruit = ♦šum♦, hrup, trušč

D: 1) »(Naziv za) vrsto skladbe, ki je sestavljena samo iz ♦šumov♦, hrupa. Začetnica bruitizma je bila Arte dei rumori italijanskega futurista Luigija Russola … Edgard Varèse je razvil nedokončano idejo bruitizma v čisto glasbeno obliko v svojem epohalnem delu Ionisation (1930–1933) za trinajst tolkal.« (‹SLON›, 1433)

2) »(Naziv za) futuristično-dadaistično predformo interdisciplinarne zveze med glasbo, književnostjo in … gledališčem, ki bi, sočasno z vizualnimi učinki, lahko aktivirala tudi akustično senzibilnost. Kot bruitistične so poimenovali prireditve v dadaističnem ‘Cabaretu Voltaire’ v Zürichu.« (‹THO›, 36)

KM: O Russolovi Arte dei rumori (D 1) gl. RUSSOLO 1978. V zvezi z b. Varèsea (D 1) gl. BOSSEUR 1976.

KR: V D 2 žal ni v zadostni meri poudarjeno, da je b. predvsem povezan z italijanskim glasbenim ♦futurizmom♦ kot glasbeni pojem, kar je še posebej pomembno z vidika njegove zgodovine. B. je torej točno tisti pojem, ki poudarja glasbeni aspekt ♦futurizma♦ kot gibanja, ki se je enako razvilo v vseh umetnostih. Zato je napačno, da se ga, kot npr. v ‹P›, 87, izenačuje s ♦futurizmom♦.

Pripona -izem sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. V ‹H›, 24, in v ‹M›, 519, se pomen b. izenačuje z ♦glasbo šuma, hrupa♦ (pri čemer se v ‹M›, 519, uporablja NEM-pojem »Geräusch-Musik«, prav tako v ‹Z›, 226; v KR ♦glasbe šuma, hrupa♦ se opozarja, da takšen pravopis razume drugi pomen tega pojma). To je nesprejemljivo: b. je res oznaka za estetsko orientacijo, ki, sicer s prekinitvami, prehaja od italijanskega glasbenega futurizma prek Varèsea (gl. D 1) do ♦konkretne glasbe♦; torej govorimo o pojmu, v katerem -izem dokaj natančno označuje slogovno oz. estetsko orientacijo.

GL: ♦futurizem♦, ♦glasba šuma, hrupa♦, ♦intonarumori♦, ♦komatska lestvica♦, ♦rumorarmonio♦ = ♦russolofon♦, ♦russolofon♦ = ♦rumorarmonio♦, ♦strojna glasba♦.

‹FR›, 12; ‹GR›, 41

ANG: break; NEM: Break, break, Unterbrechung und Pause; FR: break, interruption et pause; IT: break, interruzione e pausa.

ET: ANG = prekinitev, zastoj.

D: 1) »V ♦jazz♦ glasbi je naziv za kratko improvizirano virtuozno frazo, ki jo izvaja solist v trenutku, ko celoten orkester hitro prekine muziciranje in se s tem prekine ♦beat♦. Break se je najprej pojavil pri pevcih ♦bluesa♦, ki so posamezne verze povezovali s kratkim breakom kitare. Ta način pozneje prevzame tudi instrumentalni ♦jazz♦.« (‹MELZ›, I, 246)

2) »V ♦bluegrassu♦ in sorodnih stilih je (naziv za) improvizirani solo, ki ga izvaja ansambel.« (‹RAN›, 113)

KM: Ustreznice za ANG-izvirnik v NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. V ‹L›, 76–77, je navedena samo izvirna oblika ANG-pojma in nepraktično dolgi opisi v NEM, FR in IT.

KR: Pojma ni treba prevajati.

GL: ♦beat♦ (D 1), ♦bluegrass (music)♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 395; ‹BKR›, I, 173; ‹FR›, 12; ‹GRJ›, I, 148; ‹GR6›, Ill, 244; ‹HI›, 73; ‹HK›, 66–67; ‹HO›, 118; ‹IM›, 49; ‹KN›, 43; ‹LARE›, 192; ‹MI›, I, 446; ‹RIC›, I, 316; ‹RL›, 121

ANG: Boston dip waltz, Boston waltz, English waltz, hesitation waltz; NEM: Boston, Valse Boston; FR: Boston, valse Boston; IT: Boston, valzer Boston.

ET: Neraziskana; najbrž je b. v., b. nastal v Bostonu.

D: »(Naziv za) ameriški počasni valček, ki se je pojavil po letu 1870, v Evropi pa je postal priljubjen po letu 1920. Normalen tempo je M.M. % = 132, melodika je lirska s poudarjeno sentimentalnostjo (v molu). Ritmično je poudarjena samo prva doba v taktu … Enakomerni 3/4 ♦ritem♦ se pogosto v drugih glasovih dopolnjuje z ostinatnimi figurami v 2/4 ali 4/4 ♦ritmu♦:

B. v., b. lahko v umetniški glasbi najdemo v sklepnem stavku 1. godalnega kvarteta in v Suiti 1922 P. Hindemitha, v Jazzberries L. Gruenberga (1925) ter v Partiti (1925) in v Esquisses de Jazz (1927) E. Schulhoffa.« (‹BKR›, I, 163)

KM: ANG-pojem »Boston dip waltz« najdemo v ‹RAN›, 103, kot predhodnico b. v., b. Njegov pomen ni pomemben za uporabo pojma v slovenščini. Sopomenki »English waltz« in »hesitation waltz« sta navedeni v ‹GR6›, VI, 201, oz. v ‹GR6›, VIII, 532.

V ‹BASS›, I, 385, ‹RIC›, I, 303, in v ‹RL›, 119, najdemo tudi pomene ANG-izrazov »to play a boston« iz naziva ♦jazza♦: »(S tem izrazom) ♦jazz♦ glasbeniki imenujejo pravilno odrejanje dob oz. tempa v glasbi v parnem taktu (4/4, alla breve), ki se v glavnem podreja klavirju.« (‹RL›, 119)

KR: B. je okrajšava b. v., ki je pogosto v rabi. (gl. ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234).

GL: ♦jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦. ‹GR6›, Ill, 87; ‹HI›, 71; ‹HO›, 115; ‹MI›, I, 432

ANG: bossa nova, bossa-nova; NEM: Bossa No­va, Bossa nova; FR: bossa nova; IT: bossa nova.

ET: V brazilskem slengu = nekaj, kar je skrajno moderno, zadnji krik (mode) (‹BP›, 77; ‹KLU›, 99).

D: »(Naziv za) slog v glasbi brazilskega izvora z elementi ♦sambe♦ in ♦cool jazza♦. Popularen je bil v Združenih državah Amerike v šestdesetih letih, vendar so številne melodije bosse nove postale skelet ♦jazz♦ repertoarja. Bossa nova je pritajena, njene izrazne ♦harmonije♦ pa so osnova za subtilne ♦improvizacije♦. V tipični pesmi bobnar in akustični kitarist igrata trodelne figure na štiridobni ritem.

Umirjeno sinkopiranje … na značilen način prežema melodijo … Bossa nova se prvič pojavi v Braziliji s … skladbo Chega da saudade (1958) Antonia Carlosa Jobima. Leta 1962 je kitarist Charlie Byrd … s Stanom Getzem posnel svojo Jazz Sambo … Sredi šestdesetih let … so Herbie Mann, Paul Winter in Sergio Mendes … posneli nekaj odličnih skladb v stilu bossa nove.«

(‹GRJ›, I, 139)

KR: Pojem se – brez razloga – piše z vezajem le v ‹RAN›, 103.

GL: ♦cool jazz♦, ♦jazz♦, ♦latinski jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦samba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, I, 384; ‹BKR›, I, 162; ‹FR›, 12; ‹GR6›, Ill, 77–78; ‹HI›, 71; ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234

ANG: bop; NEM: Bop; FR: bop; IT: bop.

ET ♦Bebop♦.

D: »(Naziv za) enega glavnih slogov v ♦jazzu♦. Najprej so ga v začetku in sredini štiridesetih let razvili Dizzy Gillespie, Charlie Parker, Bud Powell, Thelonius Monk, Kenny Clarke in Max Roach. V petdesetih in šestdesetih letih se je pojem ‘bop’ uporabljal za označevanje različnih podslogov, ki so nastali iz izvirne vrste: ♦cool jazz♦, ♦West Coast jazz♦, ♦hard bop♦, ♦soul jazz♦ in ♦funk♦. Beseda ‘bop’ je okrajšava brezpomenskih zlogov ‘bebop’ ali ‘rebop’, ki so se po navadi uporabljale v ♦scat singingu♦ kot spremljava jasnega ♦ritma♦ …«

L. Armstrong, Hotter than that (1927):

(‹GRJ›, I, 137)

GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦cool jazz♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦jazz♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦scat (singing)♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦swing♦ (D 1), ♦West Coast jazz♦.

PRIM: ♦bebop♦ = ♦rebop♦, ♦hard bop♦.

‹BKR›, I, 160 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹FR›, 8; ‹GR6›, III, 41; ‹HI›, 60; ‹HK›, 65 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹IM›, 32; ‹KN›, 42 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹LARE›, 176 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹RAN›, 102 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹RIC›, I, 294–295; ‹SLON›, 1433

ANG: boogie-woogie, boogie woogie, Boogie-Woogie 1928; NEM: Boogie-Woogie, pianistischer Stil (12 Takte); FR: boogie-woogie, boogie woogie, style pianistique (12 mesures); IT: boogie-woogie, boogie woogie, stile pianistico (12 battute).

ET: »Woogie« kot rima z »boogie« = slabšalno ime za črnca (‹DUD›, 92).

D: »(Naziv za) stil interpretacije ♦bluesa♦ na klavirju s perkusivno ostinatno spremljavo v levi roki …

Ponavljanje obrazca v basu skozi dva ali tri takte, ki predstavlja dvanajsttaktno progresijo v ♦bluesu♦, včasih s IV. v drugem ali desetem taktu. Melodije lahko vsebujejo vrst figur ki se ponavljajo z uporabo osnovnega ♦beata♦ (s tremolo, ♦riffi♦, hitrimi triolami) ali s ♦poliritmično♦ ♦improvizacijo♦. Ta stil je cvetel okrog leta 1936 do zgodnjih štiridesetih let, ko so odkrivali izvajalce iz dvajsetih let, kot sta npr. Lewis in A. Ammons. Basovska linija je preživela v ♦bluesu♦, ♦rhythm and bluesu♦ in v ♦rocku♦.« (‹RAN›, 102)

KM: Ustreznice v ANG, NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so navedene v ‹BR›, 234–235, vendar ne kot prevedki, temveč kot pojasnila. V ‹L›, 74, so samo izvirni ANG-pojmi in nepraktično tudi drugi opisi v NEM, FR in IT.

KR: Pojem se večrat piše brez vezaja.

GL: ♦blues♦, ♦jazz♦, ♦rhythm and blues♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦walking bass♦.

‹APE›, 34–35; ‹BASS›, I, 382; ‹BKR›, I, 160; ‹FR›, 11; ‹GRJ›, I, 135–136; ‹GR6›, III, 39; ‹HI›, 70; ‹HK›, 64–65; ‹IM›, 45; ‹KN›, 42; ‹LARE›, 176; ‹MELZ›, I, 220; ‹P›, 37; ‹RIC›, I, 294; ‹RL›, 118

ANG: blues scale; NEM: Blues-Tonleiter.

ET: ♦Blues♦.

D: »(Naziv za) hibridno ♦lestvico♦ z značilnostmi frigijskega ♦modusa♦ in durove ♦lestvice♦. Melodično se pogosto uporablja z eno ali več alteriranimi notami, ki so označene nad črtovljem, harmonično je najpogosteje identična durovim ♦lestvicam♦.«

(‹JON›, 37)

KM: V ‹FR›, II, se ponuja enopomenski red ♦tonov♦, poleg tega se omenja, da se »lahko izberejo različni ♦akordi♦ za harmonizacijo stopinj ♦lestvice♦. ♦Jazz♦ glasbeniki navadno izberejo le nekaj izmed teh tonov kot primarni temelj za ♦improvizacijo♦ na dano melodijo.

V ‹M›, 538, najdemo samo možnost alteriranja tretje in sedme stopnje.

Ambigvitetno razlaganje b. l. izhaja iz različnih razumevanj ♦blue note(s)♦, ki se v ♦jazzu♦ ne morejo zreducirati na en lestvični ♦sistem♦.

KR: Pojem se ne ujema z besedotvornimi navadami v slovenskem jeziku, ker bi bilo treba iz samostalnika ♦blues♦ narediti pridevnik pred ♦lestvico♦ (♦blues♦ ima v ANG funkcijo pridevnika pred samostalnikom »scale«). »Bluesna« ali »blueska« ♦lestvica♦ nista sprejemljivi rešitvi, medtem ko je »bluesovska« v uporabi, vendar pojav opredeljuje kakovostno, ne stvarno, kar ni prav. Zato bi morali uporabljati navedeno obliko pojma.

GL: ♦blue note(s) ♦, ♦blues♦, ♦jazz♦, ♦lestvica♦.

‹BASS›, I, 366 = »blue«; ‹GRJ›, I, 120

ANG: blues, blues 12; NEM: Blues, eine der Hauptformen des Jazz (12 Takte); FR: blues, une des principales formes du jazz (12 mesures); IT: blues, una delle forme principali del jazz (12 battute).

ET: V literaturi so navedeni različni ET-viri za b., nekateri so popolnoma nerazumljivi, preprosto zato, ker niso ET. Tako se npr. v ‹APE›, 33, b. izpeljuje iz ♦blue note(s)♦, kar je povsem napačno, saj se je pojem ♦blue note(s)♦ razvil iz b. dolgo za b. V ‹HI›, 67, najdemo ANG-izraz »to feel blue« = »biti žalosten«, kar je eden od pomenov »blue« v tem idiomu, vendar ne nakazuje na koren b. V ‹M›, 539, tako kot v ‹MELZ›, I, 209, se ponuja pravi ET- koren (»blue devils«), vendar brez pojasnil. Razlago lahko preberemo v HUNKEMOLLER 1980: 1: »Angloameriška kratica ‘blue devils’ (= ‘zlobni vragi’), ki jo je leta 1807 vpeljal ameriški knjiženik W. Irving v eseju, ki je bil objavljen z naslovom Salmagundi. Blues v tem primeru pomeni slabo razpoloženje, brezvoljnost.«

D: 1) »(Naziv za) občutek brezvoljnosti. Uporabljal se je veliko prej kot blues kot glasbeni žanr. Blues kot občutek je prišel z brezvolj­nostjo, žalostjo črnih Američanov. ♦Blue notes♦, kriki v falzetu, mrmranje, jecljanje, stokanje in vzkliki izražajo vokalno nezadovoljstvo ter se posnemajo z glasbili.«

2) »(Naziv za) del črnske, ameriške poezije v 20. stol., tudi (naziv za) verzno obliko v tej poeziji …«

3) »(Naziv za) standardno ritmično-harmonično ♦strukturo♦, v kateri se progresija skozi 12 taktov I-I-I-I-IV-V-I-I-V-IV-I-I veže z dvostihom AAB v četrttaktne fraze. Pojavljajo se tudi osemtaktni in šestnajsttaktni obrazci, pretežno pa dvanajsttaktni blues, ki je zelo fleksibilen. Lahko se popolnoma spremeni, kot npr. v ♦boogie woogieu♦, ali radikalno spreminja, kot npr. v ♦improvizacijah♦ v ♦modern jazzu♦.«

4) »Naslov. Nekateri ‘bluesi’ se ne nanašajo na občutke brezvoljnosti in na ♦strukturo♦ bluesa.«

5) »(Naziv za) posvetni vokalni žanr črnih Američanov v 20. stoletju in vitalna komponenta sorodnih žanrov. Blues je lahko zabava, ne glede na občutke. Kot žanr se pravi blues deli na tri splošne kategorije: na ♦country blues♦, … na klasični blues, kot npr. v ♦ragtimeu♦ ali v ♦New Orleans jazzu♦, … in na urbani blues po 2. svetovni vojni …« (‹RAN›, 98–100)

KM: Vse druge ustreznice internacionalnega pojma b. v ANG, NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. Ta predlog ne potrebuje nobenega dodatnega KM.

GL: ♦blue note(s) ♦, ♦blues lestvica♦, ♦city blues♦, ♦country blues♦, ♦jazz♦, ♦jug band♦, ♦rhythm and blues♦.

‹BASS›, I, 366–368; ‹BKR›, I, 151; ‹FR›, 10; ‹GR›, 36; ‹GRJ›, I, 121–129; ‹GR6›, II, 812–819; ‹HK›, 60–62; ‹HO›, 112–113; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41–42; ‹LARE›, 166–167; ‹MI›, I, 419–420; ‹P›, 34; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114; ‹SLON›, 1432–1433

ANG: blue note(s); NEM: blue note(s); FR: blue note(s); IT: blue note(s).

ET: ANG dobesedno = modra(e) nota(e); za ♦blues♦ značilna(e) nota(e).

D: »(Naziv za) mikrotonalitetno znižanje tretje, sedme ali (redkeje) pete stopnje diatonične ♦lestvice♦, običajno pri ♦bluesu♦, ♦jazzu♦ in sorodni glasbi. ♦Višina♦ ali intonacija blue note ni natančno določena, ampak variira glede na izvajalski instinkt in ekspresijo. Skupaj z drugimi, nespremenjenimi ♦višinami tonov♦ blue notes tvorijo ♦blues lestvico♦. (‹GRJ›, I, 120)

KR: V ‹L›, 71, so ANG-pojem in njegovi nepraktični dolgi opisi v NEM, FR in IT.

B. n. ni treba prevajati, saj se tako izgubi značaj tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦blues♦, ♦blues lestvica♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 366 = »blue«; ‹BKR›, I,151 = gl. tudi ♦blues♦in ♦jazz♦; ‹FR›, 1; ‹GR›, 36; ‹GR6›, II, 812; ‹HI›, 67; ‹HK›, 60; ‹HO›, 112; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41; ‹LARE›, 166; ‹M›, 538; ‹MELZ›, I, 209; ‹MI›, I, 419; ‹RAN›, 98; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114