VARI(O)SPEED

ANG: vari(o)speed; NEM: Vari(o)speed; FR: vari(o)speed; IT: vari(o)speed.

D: »(Naziv za napravo), ki omogoča neprekinjeno spreminjanje hitrosti traku na magnetofonu. Vari(o)speed je uporabna naprava za snemanje trikov, za posebne manipulacije s trakom, za analizo spektra ter za izenačevanje razlik v uglaševanju glasbil pri večkratnem snemanju.« (‹EN›, 261)

VARIABILNA OBLIKA

NEM: variable Form; FR: forme variable.

ET: Lat. variabilis = spremenljiv, iz variare = menjati; forma = oblika (‹KLU›, 755–756, 226).

D: Naziv za podvrsto odprte oblike, pri kateri variabilnost razume manjšo večpomenskost kot pri večpomenski obliki.

KR: D namerno ni vzeta iz pregledane literature, saj so tam opredelitve pojmov tako zelo raznolike, da na noben način ne koristijo njegovi terminološki obdelavi (gl. npr. D 1 momenta, momentne glasbe).

V. o. se uporablja, kot je poudarjeno v D, za označevanje stopnje odprtosti oblike, ki ima manj pomenov kot večpomenska oblika, npr. v ‹G›, 139–142, v povezavi z Boulezovo Tretjo klavirsko sonato. V BOULEZ 1981: 162 je omenjena – kot razvrstitev formantov (gl. KM formanta) – naslednja formalna shema te skladbe:

Notranja variabilnost vsakega »formanta« (ki ni vidna iz primera) in variabilnost odnosa med »formanti« (ki je vidna iz primera) zelo omejujeta večpomenskost odprte oblike omenjene skladbe od recimo večpomenske oblike Stockhausenovega Klavirstücka XI (gl. KR večpomenske oblike). O Boulezovi Tretji klavirski sonati gl. tudi STOIANOVA 1978: 129–156.

Pojma ne smemo, kot je storjeno npr. v ‹MELZ›, II, 714, uporabljati kot sopomenko za odprto obliko, saj je ta njena podvrsta (gl. KR odprte oblike), temveč moramo njen pomen omejiti samo na tiste primere, ki jih najbolje ilustrira Boulezova Tretja klavirska sonata.

GL: aleatorika, improvizacija, nedeterminacija = (indeterminacija).

PRIM: individualna oblika, mobilna oblika, moment, momentna oblika, večpomenska oblika.

VARIABILEN METER = (♦SPREMENLJIVA METRIKA♦)

ANG: variable meter(s); NEM: variable Metren; IT: metro variable.

ET: Lat. variabilis = spremenljiv, iz variare = menjati (‹KLU›, 755–756); meter.

D: 1) »(Naziv za) hitre spremembe metra brez doslednega obrazca ponavljanja.«

(‹FR›, 99)

2) »(Naziv za) sistematično spremembo metra (npr. sosledje taktov s taktovskim načini 3/8, 4/8, 5/8), ki ga je uvedel B. Blacher, uporabljal pa tudi Hartmann. Ni povezave z Carterjevo tehniko metrske modulacije.« (‹GR›, 187)

KR: V. m. je naziv, ki ga je zares uvedel B. Blacher za sistematično spremembo metra (V ‹EH›, 371, je omenjena enakomerno rastoča in padajoča sprememba metra kot dokaz njegove sistematičnosti: 2/8, 3/8, 4/8, 5/8 … 5/8, 4/8, 3/8, 2/8.) Torej je D 1 napačna.

V. m. je torej podvrsta multimetra kot horizontalnega polimetra, pri katerem, v nasprotju z multimetrom, spremembe metra potekajo sistematično.

GL: meter, metrska modulacija = (metrična modulacija), multimeter.

PRIM: (spremenljiva metrika).

‹BASS›, III, 133; ‹BKR›, IV, 288; ‹HI›, 502; ‹JON›, 350

UNIVERZALNI FILTER

NEM: Universalfilter, Universal–Filter.

ET: Lat. universalis = splošen, vseobsežen, iz universus = cel, popoln, dobeseden: združen v celoto; iz unus = eden in vertere = obrniti (‹KLU›, 751); filter, filtri.

D: »(Naziv za) filter, v katerem so visokopasovno sito, nizkopasovno sito, pasovno sito in pasovna zapora.« (‹EH›, 368)

GL: elektronska glasba, filter.

PRIM: filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter z nadzorom napetosti = (VCF) = (voltage–controlled filter), filter šuma, filter zvokov(n)e barve = filter formantov, nizkopasovno sito, oktavni filter, pasovno sito, pasovna zapora, visokopasovno sito.

‹HI›, 156