AN: Harlem style; NEM: Harlem-Stil.
ET: Harlem = črnska četrt v New Yorku; grš. stŷlos = pisalo, od tod: način pisanja, izvajanja ipd.
D: »(Naziv za) način igranja klavirja v ♦jazzu♦, ki so ga v dvajsetih letih razvili izobraženi črnski glasbeniki v črnski četrti Harlem v New Yorku ter ga priključili slogom, ki so se predhodno ustalili pri izvajanju ♦ragtimea♦ in ♦boogie-woogieja♦.« (‹HI›, 196)
GL: ♦boogio-woogie♦, ♦jazz♦, ♦ragtime, rag♦.
PRIM: ♦jump, Harlem jump♦.
AN: hard rock, hardrock, hard rock 1970; NEM: hard Rock, Hard Rock, »harter« Rock; FR: hard rock, hardroc, rock »dur«; IT: hard rock, hardrock, rock »duro«.
ET: AN hard = trd; ♦rock, rock glasba♦.
D: »(Naziv za) slogovno usmeritev (v ♦rock glasbi♦), v kateri je zelo poudarjen ♦beat♦ v štiričetrtinskem taktu, v ♦harmoniji♦ in v obliki pa se najpogosteje uporablja shema ♦bluesa♦ … V začetku sedemdesetih let je bil ♦hard rock♦ pod vplivom ♦rock and rolla♦. Njegova agresivnost izhaja iz poudarjeno trde ♦ritmike♦1 ter iz uporabe elektroakustično ojačanih ter elektronskih glasbil.« (‹KN›, 90; ‹HI›, 196)
KM: Posebni pojmi v NEM, FR in IT (kot tudi AN pojem »hard rock 1970«), ki se razlikujejo od izvirnega ANG-pojma, so ponujeni v prevodu v ‹BR›, 234–235. Kot take jih ni možno najti nikjer v strokovni literaturi. Zanimivo pa je, da so v ‹BR›, 236–237 isti pomi v NEM, FR in IT (v nekoliko drugačni ortografiji) ponujeni tudi za ♦heavy rock, heavy metal (rock)♦. O morebitni sopomenskosti hard rocka in ♦heavy metala♦ gl. KR ♦heavy rocka, heavy metal (rocka)♦.
GL: ♦rock and roll♦, ♦rock, rock glasba♦.
PRIM: ♦heavy rock, heavy metal (rock)♦, ♦soft rock♦.
‹FR›, 37; ‹HK›, 172–173.
1 izvirniku piše »Rhytmik«. Tak prevod v slovenščino je upravičen v smislu D 2, t. 1 ♦ritmike♦ (gl. tudi KM ♦ritmike♦).
AN: hard bop; NEM: hard Bop, hard bop; FR: hard bop; IT: hard bop.
ET: AN hard = trd; ♦bebop♦.
D: »(Naziv za slog ♦jazza♦ v petdesetih letih), ki je predstavljal resnično vračanje k ♦bebopu♦. Za razliko od ostalih izpeljank ♦bebopa♦ je ta brez sprememb sprejel matični slog, razen mešanja s ♦soul jazzom♦. Predstavniki so bobnarja Art Blakey in Max Roach, trobentač Clifford Brown in saksofonist Sonny Rollins.« (‹RAN›, 362)
KR: Hard bopa ni potrebno in ni možno prevajati.
GL: ♦East Coast jazz♦, ♦jazz♦, ♦soul, soul jazz♦.
PRIM: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦.
‹BASS›, II, 461; ‹BKR›, II, 171 = vodilka za ♦jazz♦; ‹FR›, 36–37; ‹GRJ›, I, 481–482; ‹GR6›, VIII, 158 = vodilka za ♦East Coast jazz♦; ‹HI›, 196; ‹LARE›, 710; ‹RIC›, II, 395 = vodilka za ♦jazz♦
AN: happening; NEM: Happening; FR: happening.
ET: AN = dogajanje.
D: »(Naziv za) gledališko zvrst, ki se je razvila predvsem med umetniki in kiparji, povezanimi z Reuben Gallery v New Yorku v času okrog let 1959–1963, ko je tudi samo pojem prišel v uporabo. Zvrst ima zapleteno ♦strukturo♦ v kateri se samostojne gledališke enote (akcije, prizori, ♦zvoki♦ … same ali v kombinacijah) predstavljajo v sosledju ali pa istočasno. Ko izvajalci v happeningu izvajajo svoje naloge, nastopajo kot oni sami, v sedanjem času in na sedanjem mestu, ne igrajo drugih namišljenih oseb, kot v tradicionalnem gledališču. Zgodnji primeri happeninga so različni dogodki, ki so se dogajali v Bauhausu v dvajsetih letih, in dogodek, uprizorjen leta 1952 na Black Mountain Collegeu v New Yorku, ki je bil skupno delo skladatelja Johna Cagea, plesalca Merceja Cunninghama, slikarja Roberta Rauschenberga, pianista Davida Tudora in drugih; ta je vseboval glasbo, ples, slikarstvo, branje poezije, akcije, posnetke, filme in diapozitive.« (‹V›, 300)
KR: D utrjuje pojem precej natančno, vendar ne omenja Allana Kaprowa kot njegovega idejnega začetnika: »Sama beseda je bila prvič uporabljena … 1959. v številki časopisa Anthologist, ki ga je izdajal Rutgers University. V njem je bil objavljen članek Allana Kaprowa, profesorja umetnostne zgodovine na Rutgersu, z naslovom The Demiurge, v katerem je napovedal svoj namen ustvarjanja povsem nove umetnosti. Kot ilustracijo je priložil … skico z naslovom ‘Nekaj se bo zgodilo: happening’. Kaprow je s kolegi v oktobru 1956. v eni newyorški galeriji postavil produkcijo z naslovom 18 happeningov v 6 delih.« (‹SLON›, 1452. Gl. tudi KAPROW 1966.) V D se prav tako ne poudarja določenega provokativnega odnosa happeninga do občinstva (gl. ‹MELZ›, II, 72; pretirano pa je, kot se tukaj počne, primerjanje happeninga z ♦aleatoriko♦). Rizično je tudi povezovanje happeninga s ♦fluxusom♦ (kot v ‹GR›, 87), predvsem zato, ker je happening naziv za zvrst, ♦fluxus♦ pa je naziv za gibanje.
GL: ♦akcijska glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦fluxus♦, ♦fonoplastika♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦intermedijska umetnost = multimedijska umetnost♦, ♦kolektivna improvizacija♦, ♦performans♦, ♦totalno gledališče♦.
‹BKR›, II, 170 = vodilka k ♦multimediji♦; ‹BOSS›, 57–58; ‹FR›, 36; ‹RAN›, 362 = gl. tudi ♦mixed media♦; SOHM 1970; ‹THO›, 86–88.
AN: Hammond organ; NEM: Hammond-Orgel, Hammondorgel; FR: orgue Hammond; IT: organo Hammond.
ET: Po izumitelju L. Hammondu; ♦orgle♦.
D: »(Naziv za) vrsto enomanualnih ali dvomanualnih ♦elektronskih orgel♦, ki jih je leta 1934 izumil Američan L. Hammond. ♦Zvok♦ se proizvaja deloma mehansko, s pomočjo rotirajočih se tonskih koles. Gre za 91 kovinskih zobnikov s sinusnim zobatim profilom, ki jih elektromotor neprestano poganja. Pred vsakim zobnikom se nahaja tuljava z magnetnim jedrom v katerem se inducira sinusna izmenična napetost, pri čemer nastaja frekvenca, ki je proporcionalna številu obratov in (različnem) številu zobnikov. Tipke delujejo kot stikala (♦sprožilni mehanizmi♦), ki pod pritiskom vodijo induktivni tok do ojačevalca, potem pa v zvočnike. (‹RUF›, 178)
KM: V D ♦elektroakustičnih orgel♦ se predlaga uvrščanje vseh vrst sodobnih, neakustičnih ♦orgel♦ – torej tudi Hammondovih orgel – med ♦elektronske orgle♦, kakor je omenjeno tudi v D in številnih drugih virih.
KR: Čeprav se v ‹GRI›, II, 120 Hammondove orgle uvrščajo v ♦elektronske orgle♦, pa se v ‹GR6›, VIII, 78, ne uvrščajo med ♦orgle♦, temveč med »elektronska glasbila s tipkami« = (electronic keyboard instrument), tako kot se v ‹GR6›, VI, 106, ♦elektrokord♦ uvršča med »elektronske klavirje« (= elecrophonic piano; gl. KR ♦elektrokorda♦). V obeh primerih gre za nesmiselno izmišljanje klasifikacijskih pojmov, ki bolj medejo kot pa natančno določajo pomen pojma.
GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦orgle♦.
‹BASS›, III, 490–491; ‹BKR›, II, 166; ‹DOB›, 93–94; ‹EN›, 96; ‹FR›, 36; ‹GRJ›, I, 476; ‹HI›, 195; ‹HK›, 171–172; ‹KN›, 90; ‹L›, 245; ‹MELZ›, II, 66 = »Hammond orgle« (nepravilno!) = gl. tudi ♦elektronske orgle♦; ‹P›, 99 = »Hammond-orgle« (nepravilno!); ‹RAN›, 361 = gl. tudi ♦elektronske orgle♦; ‹RIC›, III, 333
KM: Priporoča se uporaba pojma samo v tistem pomenu, v katerem ga uporablja Schönbergova skladateljska teorija (gl. KR – t. 1 ♦osnovne oblike vrste, serije♦).
PRIM: ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦.