Načrti raziskovalcev za 2023

 

Raziskovalna skupina Filozofske fakultete

 

Matjaž Barbo

V naslednjem letu se bo nadaljevala raziskava povezave med sodobnim glasbenim ustvarjanjem in mladimi kot ustvarjalci, izvajalci in poslušalci. V središču preučevanja bo kompozicijska šola Lucijana Marije Škerjanca. Škerjanc je kot glavni učitelj kompozicije v povojnih desetletjih izoblikoval generacijo najmlajših skladateljev in zaznamoval ne le njihovo estetiko, temveč tudi usmeritev mladih glasbenikov nasploh. V mnogočem je bil ta vpliv seveda nadzorovan in usmerjen, v marsičem pa je sprožal tudi reakcijo in s tem morda še siloviteje usmeril glasbo mladih v modernizem.

Katarina Bogunović Hočevar

Vprojektu bo pripravila analizo pesmaric otroške in mladinske glasbe. Zaradi obsežnosti gradiva

 

Aleš Nagode:

V drugem letu projekta bo potekala analiza gradiva, povezanega s sakralno „glasbo mladih“. Obsegala bo oblikovanje pregleda nad razvojem estetske in pastoralno teološke misli o vlogi glasbe v verskem življenju mladih ter recepcijo le-te v širšem krogu javnosti v času zadnjih nekaj desetletij (od 2. vatikanskega koncila). Spoznanja bodo vzporejena z analizo kompozicijskih prispevkov k tej zvrsti glasbe, kakor so nastajali v obravnavanem času.

Svanibor Pettan

Priprava gradiva o uvajanju popularnoglasbenih vsebin v študij glasbe na Univerzi v Ljubljani. Znotraj tega okvirja bi spregovoril tudi o lastnih izkušnjah na AG in OM FF in intervjuval nekdanje in sedanje relevantne posameznike. Upošteval bi tudi revijo GM (z različnimi imeni) in festival Druga godba.
Dodatno bi Vključil tudi izkušnje na oddelkih za sociologijo in etnologijo FF ter na FDV in na Pedagoški fakulti.

Gregor Pompe

V letu 2023 bosta popravljena in objavljena znanstvena članka:

— skladbe slovenskih skladatelje za mladino, izdane pri založbi EdDSS, s posebnim ozirom na možno analizo toposov;

– analiza simfoničnih del Vladimirija Lovca, ki se je izkazal s svojim delom predvsem kot izstopajoč pedagog mladim na Obali. V pariški zapuščini Janeza Matičiča je bilo mogoče odkriti Lovčevo pismo, ki še nadalje osvetljuje skladateljev osnovni estetski horizont.

Ob preiskovanju pariške zapuščine Janeza Matičiča, ki obsega predvsem skladateljevo korespondenco (pisma, poslana skladatelju), smo odkrili kasneje tudi pisma, ki jih je skladatelje pošiljal domačim. Slednja najdba obeta, da bomo lahko pogledali še globlje v skladateljevo življenje, delo in estetske nazore, predvsem v zgodnjih pariških letih, ki bi jih lahko razumeli kot skladateljeva “mladostna/mladinska” leta.

 

Leon Stefanija

Nadaljnje zbiranje gradiva za računalniško podprto analizo vključluje dopolnitev zbirke not iz revije Ciciban in Cicido ter nanovo pripravo dveh revij: Grlica (letniki 1953–1988) in Slovenska glasbena revija (1951–1960). Nadalje je v pripravi zbirka posnetkov slovenske glasbe za računalniško analizo, kjer bodo zajeti naslednji žanri: otroška in mladinska glasba, narodnozabavna glasba, spovenska popevka, slovenska popularna glasba. Obenem je v pripravi več intervjujev z glasbeniki in uredniki, ki so svoje delo posvetili mladinski glasbi. Tako bo do konca leta predvidoma zbrano vse gradivo za analizo na treh ravneh: notno gradivo, zvočno gradivo (posnetki) in metapodatki o glasbi mladih (recepcija v časopisih).

Nejc Sukljan

Letos sem dogovorjen z Godbo Cerknica, ki ima tudi svojo godbeno šolo in ves čas skrbi za izobraževanje mladih, za pregled njihovega arhiva, ker bom pripravljal tudi neko knjigo ob njihovi 100-letnici. Ta knjiga naj bi izšla konec leta 2024 in jo tudi lahko vključimo kot rezultat projekta, če pride prav.
Preko Zveze slovenskih godb bom poskušal pridobiti še nekaj podatkov o nekaterih drugih godbah, ki izobražujejo mlade oz. imajo svoje godbene šole. Tako se lahko naredi kakšna primerjava ali vsaj izpostavi en ali dve študiji primera.

 

 

Raziskovalna skupina Akademije za glasbo

Tina Bohak Adam:  Poletni glasbeni tabori Zveze Glasbene mladine Slovenije – načrt dela za leto 2023

V drugem letu projekta je osrednji cilj pregledati gradivo, dostopno v arhivu Zveze glasbene mladine Slovenije, ki vključuje podatke o aktivnih udeležencih ter druge podatke, ki nisi bili javno objavljeni in bodo zanimivi za celovito ovrednotenje in pomen organizacije poletnih glasbenih taborov. Zanimala nas bo struktura aktivnih udeležencev, vzvodi za udeležbo, pregledi dosegljivih povratnih informacij udeležencev, ipd. Zasledovali bomo pot, kako je dogodek pridobival na veljavi v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru ter kako se je mreža ponujenih dejavnosti znotraj dogodka širila.

Branka Rotar Pance: Pomen revije Glasbena mladina za razvoj slovenske glasbene pedagogike (drugo leto raziskave)

V drugem letu raziskave bomo na osnovi analize prispevkov, objavljenih v reviji Glasbena mladina, pozornost usmerili na gradiva, namenjena glasbeni vzgoji v splošnem izobraževanju, predstavili in ovrednotili glasbene kvize, ki jih je Glasbena mladina pripravljala za slovenske osnovnošolce in najboljše tekmovalce pošiljala na jugoslovansko raven tekmovanja. Vpliv in pomen revije za glasbeno vzgojo v splošnem šolstvu bo raziskan tudi na osnovi odzivov, pisem in ostalih prispevkov učiteljev in učencev – naročnikov revije. Pozornost bomo usmerili na povezovanje formalnega in neformalnega glasbenega izobraževanja, ki ga je spodbujala in dokumentirala revija, na razvoj učnih medijev, dokumentiran skozi prispevke v reviji in na zastopanost medumetnostnega povezovanja in spodbujanje medpredmetnega povezovanja v šolah.

 

Katarina Zadnik: Učna gradiva na področju harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja po letu 1945

Temeljni cilj drugega leta raziskave je opraviti pregled učnih gradiv na področju harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja po letu 1945. V načrtu imamo pregledati učna gradiva, ki smo jih našli v sistemu Cobiss in so dostopna kot čitalniška oziroma knižnična gradiva.

Z analizo učnih gradiv bomo ugotavljali pogostost objavljanja učnih gradiv za omenjena področja v slovenskem prostoru, vključenost in sistematičnost obravnavane glasbenih prvin skozi čas. Obenem bomo spremljali uporabljeno terminologijo na področju glasbenoteoretičnih pojmov in zakonitosti. Cilj prispevka je ugotoviti, kako so se razvijala področja harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja po drugi svetovni vojni na Slovenskem.

 

 

Raziskovalna skupina GNI-ZRC-SAZU

Ekipa raziskovalnega projekta z ZRC SAZU bo v 2. fazi delala na naslednjih temah:

Raziskava dr. Mojce Kovačič bo v drugem letu osredotočena na pridobivanje podatkov (iz pisnih virov in intervjujev) o ponudbi ljudskoglasbenih vsebin v okviru koncertnih programov za mlade. Vključevala bo tudi perspektivo primarne in sekundarne socializacije za glasbeno in pedagoško delovanje samih izvajalcev preporodne glasbe. Dr. Urša Šivic bo nadaljevala z analizo člankov o ljudski glasbi v okviru Glasbene mladine kot ključne revije z zapisi o različnih zvrsteh glasbe (tudi ljudske) v času 70., 80. in 90. let 20. stoletja. Cilj bo ugotoviti načine razumevanja in vrednotenja ljudske glasbe pa tudi njeno mesto ob vzpostavljanju drugih glasbenih zvrsti. Glasbeni amaterizem pri mladih je raziskovalna tema, s katero bo na podlagi analize časopisov kulturno-prosvetnih društev iz Niša in amaterskih dejavnosti, ki so bile na voljo mladim, v drugi fazi projekta nadaljevala dr. Ana Hofman. V fazi sinteze bo obravnavala odnose med amaterskimi dejavnostmi, ki so pogosto razumljene kot nasprotje profesionalni, institucionalni kulturi.

Prav tako se bo nadaljevala raziskava začetkov delovanja slovenskih folklornih skupin v času druge polovice 20. stoletja. Dr. Rebeka Kunej bo nadaljevala z analizo pisnih virov, pridobivanjem in analizo informacij, pridobljenih z intervjuji s posameznimi sogovorniki, ki so bili udeleženi v te procese. Na podlagi te raziskave bo v drugem delu leta začela s sintezo o historiatu slovenskih otroških folklornih skupin. Dr. Drago Kunej bo v drugi fazi projekta nadaljeval z zbiranjem, pregledom in analizo literature in virov o inštrumentalnih ljudskoglasbenih praksah, namenjenih mladim, ki so povezane z aktivnostim preporodnih (folk revival) skupin in delovanjem (otroških) folklornih skupin na Slovenskem. Raziskovalno delo se osredotoča na analizo raznovrstnega že digitaliziranega gradiva, ki je bilo pripravljeno v 1. fazi projekta, na študij diskografije in posnetkov inštrumentalne ljudskoglasbene glasbe preporodnih skupin ter na nadaljevanje terenskega dela (izvedba in analiza intervjujev). V zaključku 2. faze projekta se začenja sinteza spoznanj in priprava študije, ki bo skozi zgodovinsko perspektivo osvetliti inštrumentalne ljudskoglasbene prakse, namenjene mladim.

V okviru digitalizacije in izgradnje korpusa otroške in mladinske glasbe bo Urša Šivic nadaljevala z zbiranjem transkripcij/notografij otroških ljudskih pesmi iz Arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.