FILTER FORMANTOV = FILTER ZVOKOV(N)E BARVE

ANG: formant filter; NEM: Formantfilter, Klangfarbenfilter.

ET: Formant(i); filter.

D: 1) »(Naziv za) elektronski filter, ki poudari izključno ozek frekvenčni pas. Filtri formanta se uporabljajo za menjavanje barve v generiranih oblikah valov.« (‹PR›, 31)

2) »(Naziv za) pasovni filter, ki rabi za poudarjanje tistih formantov, ki pomembno določajo vokalno in instrumentalno zvočnost. Pogosto se uporabljajo pri oblikovanju zvoka pri elektronskih glasbenih instrumentih.« (‹HI›, 162)

KM: Eden od elektronskih glasbenih instrumenov, v katerem se f. f. uporablja za oblikovanje zvoka, je elektronski monokord.

KR: Obe D sta nesmiselni in kar najbolje govorita o nesmiselnosti samega pojma. V D 1 je nejasno, zakaj bi to moral biti prav ozek frekvenčni pas. V D 2 pa je vprašljivo, kakšno zvezo z oblikovanjem zvoka pri elektronskih glasbenih instrumetnih imajo tisti formanti, ki pomembno določajo vokalno in instrumentalno zvočnost.

Naziv je na določen način tavtološki: vsako filtriranje tona, zvoka ali šuma je pravzaprav spreminjanje njegove barve. F. f. bi torej morali biti samo tisti filtri, ki filtrirajo izključno formante kot parciale, ki pomembno določajo barvo.

GL: elektronska glasba, elektronski glasbeni instrumenti, filter, formant,

zvokov(n)a barva = (barva) = barva zvoka = (zvočna barva).

PRIM: filter za nadzor napetosti = (VCF) = (voltage-controlled filter), filter šuma, nizkoprepustno sito, oktavni filter, pasovnoprepustni filter, pasovna zapora, univerzalni filter, visokoprepustni filter .

FILTER, FILTRI

ANG: filter; NEM: Filter, Sieb (zastarelo); FR: filtre; IT: filtro.

ET: Srednjeveška lat. filtrum = (dobesedno) cedilo ‹KLU›, 214).

D: »Naziv za elektronske naprave, ki kot samostojne naprave, kot so moduli, ali pa tudi kot sestavni deli kakšne elektronske naprave, spreminjajo zvokovno barvo signala, tako da jo z določanjem frekvenčnega območja ojačujejo ali zmanjšujejo. S filtri lahko popravljamo nepotrebne nepravilnosti v frekvencah (izenačevalnik); z njimi se lahko zvočni signal deli na različna frekvenčna območja (vokoder), pa tudi oblikuje zvok. Zato se filtri na več področjih uporabljajo v avdiotehniki in v glasbeni elektroniki. Z njimi se lahko zmanjšajo nezaželene motnje šuma (filter šuma), lahko pripomorejo k ustvarjanju posebnih učinkov ali pa so, kot filtri z nadzorom napetosti, nezamenljivi v suptraktivni sintezi zvoka pri sintetizatorjih.« (‹EN›, 80)

KM: V slovenščini se spodbuja tudi uporaba slovenskega ustreznika: sito.

GL: elektronska glasba, filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter za nadzor napetosti = (VCF) = (voltage-controlled filter), filter šuma, filter zvokov(n)e barve = filter formantov, izvenačevalnik = (ekvalizator) = (equalizer), nizkoprepustni filter, oktavni filter, pasovno sito, pasovna zapora, sintetizator = (synthesizer), subtraktivna sinteza zvoka, univerzalni filter, visokoprepustni filter, vokoder = (vocoder).

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, II, 56; ‹CP1›, 239; ‹CP2›, 341; ‹DOB›, 73–78; ‹EH›, 93–94; ‹FR›, 30; ‹GRI›, I, 742; ‹HI›, 156; ‹HK›, 137; ‹HO›, 378; ‹HU›, 81; ‹KN›, 72; ‹M›, 63; ‹POU›, 200; ‹P›, 81; ‹RAN›, 307; ‹RIC›, II, 124; ‹RL›, 288–289; ‹RUF›, 121–122 = elektronski glasbeni instrumenti; ‹V›, 236

FIBONACCIJEVA VRSTA

ANG: Fibonacci sequence, Fibonacci series; NEM: Fibonacci-Reihe.

ET: Po IT-matematiku Leonardu Fibonacciju, ki je v 13. stoletju odkril omenjeno vrsto (‹PR›, 29).

D: »(Naziv za) zaporedje števil: 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89 … itn. Vsako število je seštevek dveh predhodnih … Ernö Lendvai … trdi, da je Bartók uporabljal Fibonaccijevo vrsto za utrjevanje proporca dolžine znotraj in med stavki ter za določanje strukture akorda, lestvic in melodičnih motivov. (On) npr. trdi, da je v fugi prvega stavka iz Glasbe za godala, tolkala in čelesto skupno 89 taktov razdeljenih v sekcije (D 1), prva 55 in druga 34 taktov. Ta oblika se nadalje deli na prvih 55 taktov kot združevanje 34+12, medtem ko se preostalih 34 taktov razdeli na (skupini) 13+21.« (‹PR›, 29–30)

KM: O Lendvaijevi analizi, ki je omenjena v D, gl. LENDVAI 1983: 33–69.

F. v. se pogosto uporablja kot predloga reda v glasbi 20. stoletja. V ‹KS›, 145, 251, se omenja npr. Křenekov Fibonacci Mobile, op. 187, za godalni kvartet, klavir štiriročno in koordinatorja.

KR: V ‹GR›, 73, se kot primer za uporabo F. v. navaja Stockhausenovo Klavierstück XI, kar je napačno. Stockhausen je po F. v. skladal Klavierstück IX (1954–1961 – gl. HENCK 1976: 176–177).

GL: zlati rez.

FAZNI POMIK = ♦MODULACIJA FAZE♦

ANG: phase shifting; NEM: Phasenverschiebung; FR: déphasage; IT: phasing, cambiamento di fase.

ET: Faza.

D: 1) Isto kot modulacija faze.

2) »(Naziv za) tehniko, ki jo je razvil S. Reich, v kateri dve podskupini v kakšnem sestavu začneta igrati z istim ritmičnim obrazcem, nato začne ena podskupina pospeševati, nakar po tistem, ko sta obe podskupini nekaj časa ‘zunaj faze‘, ponovno zaigrata obrazec sočasno ‘v fazi‘.« (‹RAN›, 628)

KM: D 2 iz ‹RAN›, 628, je navedena pri geslu »faziranje« (»phasing«), medtem ko sam Reich uporablja f. p. npr. v tem kontekstu: »če kakšno število posameznih tonov pulzira v istem tempu, vendar s postopnim pomikom v razmerjih med fazami, bomo dobili veliko število glasbenih obrazcev. Če bi bili vsi toni v fazi (to je, če bi se zaigrali sočasno), bi slišali pulzirajoči akord. Če bi se toni počasi pomikali malo izven faze, bi se slišala neka vrsta valovito »razlomljenega« akorda, ki bi se postopoma zamenjal v melodični obrazec, nato bi se slišal drugi takšen akord itn. Če je proces faznega pomika dovolj postopen, postajajo slišne majhne ritmične razlike. Slišalo bi se, kako se dani glasbeni obrazci spreminjajo v druge brez spremembe višine tona, barve ali intenzitete in bi se tako vključili v glasbo, ki deluje izključno s postopnimi spremembami v času.« (REICH 1974: 17)

GL: elektronska glasba, faza, minimalna glasba, postopni proces, repetitivna glasba.

PRIM: križna modulacija (glede na D 1), modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija faze, modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

‹HU›, 86–87; ‹L›, 431

FAZA

ANG: phase; NEM: Phase; FR: phase.

ET: Grš. phásis = pojav, iz phaínesthai = pojavljati se; v 18. stoletju se je s tem pojmom v FR-astronomiji označevalo svetlobo nebesnih znamenj, ki sama ne svetijo, temveč reflektirajo tujo svetlobo (‹KLU›, 543).

D: 1) »(Naziv za) eno od determinant nihaja, ki določa, na kateri časovni točki se začne popolno odvijanje nihaja (periode), to je tam, kjer nihaj preide skozi ničto točko, torej zapušča ravnovesje … Če se pomakneta fazi dveh sinusnih nihajev enake frekvence in amplitude (fazni pomik D 1 = modulacija faze), se bodo pojačale ali izbrisale – odvisno od dolžine faze – vrednosti amplitude naslednjega nihaja. Pri isti fazi se bo amplituda podvojila; pri pomiku za 180° se bosta oba nihaja izničila.« (‹EN›, 175)

2) »Glasba predstavlja razmerja v času. To razume predvidevanje o tem času. Slišimo spremembe v zvokovnem polju: tišinatontišina ali tonton. Pri tem med spremembami lahko razlikujemo časovne razmike različnih velikosti. Te časovne razmike imenujemo faze (STOCKHAUSEN 1963: 99)

KR: Razlaga pojma v D 2 se uporablja izključno v skladateljski teoriji K. Stockhausena, zato moramo opozoriti na kritiko, ki jo je izrazil G. Heike: »To obsežno pojmovanje termina ‘faza’ ne ustreza njegovi definiciji v fiziki. Iz dejstva, da med točkama v nihajih z različnim položajem faze nujno obstaja časovni razmik in da npr. pri nihajih z zakasnitvijo v času prihaja do razlik v fazah, je prišlo v tehničnem žargonu do izenačenja ‘faze’ in ‘časovnega razmika’.« (STOCKHAUSEN 1963: 99 – op. 2)

GL: fazni pomik = modulacija faze, makročas/mikročas (glede na D 2).

‹BKR›, III, 296–297; ‹DOB›, 123–124; ‹EH›, 251; ‹FR›, 66; ‹HO›, 776; ‹HU›, 86

FAKTURA

NEM: Faktur; FR: facture; IT: fattura.

ET: Lat. factura = izdelovanje, obdelava, iz facere = delati, narediti, izdelovati (‹DUD›, 173).

D: »(Naziv za) način pisanja, skladanja, za umetniško oblikovanje kakšne skladbe.« (‹HI›, 151)

KM: Pojem se, v povsem specializiranem pomenu, ki ga na tem mestu ne bomo posebej obravnavali, pojavlja v Schaefferjevi teoriji konkretne glasbe (gl. ‹GUI›, 117–118).

V ‹L›, 188, je pojem napačno naveden kot sopomenka strukture, v ‹P›, 79, pa celo kot sopomenka teksture.

KR: Naziv se po pomenu v glasbenem smislu delno enači s »slogom«, vendar je obširnejši: razume se kot način, na kateri je skladana skladba. Če se ta način opisuje, se lahko uporabljajo pojmi za klasifikacijo sloga (enoglasni, homofoni, polifoni – gl. D 1 teksture), čeprav v glasbi 20. stoletja niso povsem zadovoljivi (gl. KR – t. a in b teksture). Zato se v ‹GL›, 67, predlaga pomen pojma, ki bi, v razmerju do strukture in teksture, moral olajšati zapleteno razmerje med gradivom in obliko v glasbi 20. stoletja (gl. ‹G›, 7, 129–133; ‹GL›, 67, posebno glede na predurejanje gradiva in skladanje od začetka, ki zahtevata uvajanje pojma individualne oblike: »Faktura … razume način organiziranja gradiva v formo s strogim upoštevanjem določenih preskriptov, shem in modelov. Fakturna organizacija forme se lahko oceni samo po ujemanju rezultata s preskriptom, shemo in modelom, zato ne posega v problem razmerja med posameznim in celoto (kot npr. v strukturi in teksturi). Glede na to, da je kot rezultat podrobne ‘reprodukcije’ predpisanih kompozicijsko-tehničnih postopkov neustrezna naravi novoglasbene sistematičnosti, nas (fakturna) organizacija gradiva na tem mestu ne zanima.«

»Neustreznost naravi novoglasbene sistematičnosti« se kaže predvsem v takšnih lastnostih kompozicijsko-tehničnih postopkov v glasbi 20. stoletja, kot so nujnost predurejanja gradiva, skladanje od začetka in individualna forma. Poleg tega lahko izpostavimo le dve tehniki (dvanajsttonsko in serialno), ki nekako delujeta kot preskripti, sheme, modeli. Vsekakor je pojem koristen kot oznaka za rezultate, dobljene s takšno tehniko, po čemer se lahko jasno razlikuje od strukture pa tudi teksture. Vendar je preveč obremenjen s primarnim pomenom v smislu D, čeprav bi se lahko povsem jasno uporabljal v tem smislu.

PRIM: struktura, tekstura.

ETEROFON = ♦TEREMIN♦ = ♦TEREMINOVOX♦ = (THEREMIN) = (THEREMINOVOX)

ANG: aetherophone, etherophone, aetherophon; NEM: Ätherophon, Aetherophon; FR: aétérophone; IT: eterofono.

ET: Grš. aithr = čisto, jasno nebo (‹DE›, 345); phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) zgodnji elektronski glasbeni instrument, ki ga je v Rusiji okrog leta 1920 razvil L. Teremin. Eterofon je sestavljen iz škatle, v kateri so elektronske komponente in iz katere štrli kovinska palica. Višina tona je odvisna od oddaljenosti izvajalčeve roke od palice. Druga roka se uporablja za prekinjanje tona, če ni treba dobiti glissanda iz prejšnjega tona. Intenziteta tona se nadzira z nožnim pedalom. Iz eterofona se je razvil izpopolnjen elektronski glasbeni instrument, teremin.« (‹FR›, 28)

KM: Vglavnini virov se e. ne navaja v pomenu zgornje D, temveč kot sopomenka z elektrofoni kot posebno skupino glasbenih instrumentov (v ‹EN›, 14, in v ‹HI›, 18, se navaja tudi e. v smislu omenjene D; o elektrofonih gl. KR električnih glasbenih instrumentov).

V ‹L›, 38, se navaja kot FR-naziv samo »Théréminovox« (iz neznanih razlogov z velikim T), medtem ko se v ‹LARE›, 517, navaja tudi »aétérophone«.

GL: elektronski glasbeni instrumenti.

PRIM: teremin = tereminovox = (theremin) = (thereminovox).

‹GRI›, I, 30; ‹P›, 78; ‹RUF›, 27 = vodilka k »Theremingerät« (=teremin)