Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: metric, metrical modulation; NEM: metrische Modulation.

ET: ♦Meter♦, ♦modulacija♦.

D: 1) »(Naziv za) postopno spremembo enega metrskega ♦pulza♦ (D 1) v drugega. E. Carter pogosto uporablja metrsko modulacijo in jo opisuje kot ‘korelacijo ♦strukture♦ različnih hitrosti’ (CARTER 1969: 193).« (‹JON›; 160–161)

2) V teoriji ♦serialne glasbe♦ K. Stockhausena je to naziv za postopne spremembe ♦metra♦ in tempa, ki naj bi bile ekvivalent za ♦modulacije’ iz ♦ene ♦tonalitete♦ v drugo v glasbi tonalitetne tradicije, vse po načelu serialne enotnosti ♦parametra♦. Npr.:

(STOCKHAUSSEN 1963: 117).

KM: Metrsko modulacijo je treba razlikovati od ♦polimetra♦, ♦multimetra♦ in ♦variabilnega metra♦, ker se v njej metrske spremembe dogajajo postopno, poleg tega pa se – sploh pri Stockhausenu (npr. v skladbah Zeitmasse in Grupe) – ne spreminjajo samo ♦metri♦, temveč tudi tempo (posebej se v partituro vpisujejo metronomske oznake za spremembe tempa)

GL: ♦makročas/mikročas♦, ♦meter♦, ♦modulacija♦ (KM), ♦multimeter♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimterika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).

‹FR›; 51–52; ‹GR›, 119–120; ‹SLON›, 1465; ‹V›, 479

ANG: metric disonance.

ET: ♦Meter♦; lat. dissonantia = neskladje, neusklajenost, od dissonare = slabo zveneti, biti neusklajen, od predpone di(s), ki negira osnovo, in sonare = zveneti, od sonus = ♦ton♦, ♦zvok♦ (‹KLU›, 146, 147).

D: »(Naziv za) sočasno uporabo metrskih enot iste velikosti, vendar s poddelitvami različnih velikosti. Primer, ki ga navajata Cooper in Meyer (COOPER-MEYER 1960: 108) iz Bartókovega III. klavirskega koncerta je ritemsko notiran tako:

Konsonanca obstaja na začetku vsakega obrazca (2 x 3/8 in 3 x 2/8), disonanca pa obstaja znotraj enote.« (‹JON›, 160)

KM: Notni primer se nanaša na 4. in 5. takt v III. stavku Bartókove skladbe, ki je omenjena v D. Iz njega je jasno, da gre za dva 3/8 takta s ­štirimi ritmičnimi obrazci: a) 1+2; 2) 2+1 (zgornji part); c) 2+1; d) 1+2 (spodnji part). S kombiniranjem obrazcev se izgubi metrska opora na začetku drugega takta (spodnji part sugerira potek: 2+2+2 nasproti zgornjemu, ki ostaja v tridelni delitvi: 1+2 / 2+1), ter se tako ustvari vtis vertikalnega ♦polimetra♦ (gl. D). Disonantno je v tem – v prenesenem pomenu – razbijanje ♦metra♦, čeprav zapis tega ne sugerira. Primer bi se polimetrsko lahko zapisal tako, da bi zgornji part pustili v 3/8 ♦meri♦, spodnjega pa zapisali v 2/8 – seveda z obveznim premikom taktnice, kar bi pa zakompliciralo zapis.

KR: Čeprav je slušni vtis polimetrski, se tukaj po merilu zapisa ne more govoriti o ♦polimetru♦ (gl. KR ♦polimetra♦). Pojem je vseeno uporaben ravno zaradi razlikovanja takih primerov od ♦polimetra♦.

GL: ♦polimeter♦ = (♦polimterija♦) = (♦polimterika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦nasprotni ritem♦

ANG: metre, meter (ameriški); NEM: Metrum; FR: mètre; IT: metro.

ET: Grš. métron = ♦mera♦, pesniška stopica (‹KLU›, 476).

KM: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je meter osnova za tvorbo raznih drugih, specifičnih pojmoGL: ♦heterometer♦, ♦multimeter♦, ♦polimeter♦, ♦variabilni meter♦.

KR: Meter kot osnovo moramo razlikovati od »-metrije« (npr. v ♦ametriji♦, ♦heterometriji♦, ♦polimetriji♦) in ♦metrike♦ (npr. v ♦heterometriki♦, ♦polimetriki♦, ♦spremenljivi metriki♦), ker te osnove niso sopomenke metra. Pridevnik od meter je »metrski«, ne pa »metrični«, ker »metrični« izhaja iz ♦metrike♦. Zato je napačno: ♦metrična disonanca♦ (namesto ♦metrske disonance♦), ♦metrična modulacija♦ (namesto ♦metrske modulacije♦), »heterometričen« (namesto »heterometrski«), »polimetričen« (namesto »polimetski«).

Meter je skoraj sopomenka za ♦mero♦, je pa koristno biti pozoren na pomensko diferenciacijo med metrom in ♦mero♦, ko je to potrebno. ♦Mera♦ je namreč predvsem določilo takta – o tričetrtinski ♦meri♦ se lahko govori kot o tričetrtinskem taktu – vse take oznake takta pa sodijo pod meter kot njegove metrske različice. Meter se od ♦mere♦ najbolj razlikuje v tistih pojmih ♦glasbe 20. stoletja♦, ki so izpeljani iz metra kot osnove: ♦heterometer♦, ♦multimeter♦, ♦polimeter♦, ♦variabilni meter♦, nikakor ne morejo biti nadomeščeni z »heteromero«, »multimero«, »polimero« ali »variabilno mero« ker je v teh tvorbah meter veliko boljl natančna osnova.

GL: ♦dodana vrednost♦ = (valeur ajoutée), ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦metrska disonanca♦ = (metrična disonanca), ♦metrska modulacija♦ = (metrična modulacija), ♦mera♦, ♦multimeter, ♦polimeter♦ = ♦(polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).

PRIM: ♦metrika♦, ♦ritem♦.

‹L›, 359, ‹P›, 183

(FR: métatonalité).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦metatonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Nepravilen naziv za kvalilteto, lastnost ♦metatonalitete♦.

KM: KR ♦tonalitete♦ opozarja na vsebinsko nejaseno obliko slovenskeg pridevnika »tonalen«, do katere je verjetno prišlo zaradi nepremišljenega prevajanja iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone -ost v ♦metatonalitetnosti♦ pogosta in priporočljiva, metatonalnost – in vse njene izpeljanke – hje treba izključiti iz uporabe zaradi vsebinsko nejasne pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnosti♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonaliteta♦, (♦metatonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ET: ♦Metatonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za kvaliteto, lastnost ♦metatonalitete♦.

KM: V KM ♦tonalitetnosti♦ je opozorjeno na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Priporoča se uporaba pojma v njegovem specifičnem pomenu glede na ♦metatonaliteto♦, kakor je navedeno v D:

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnosti♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonaliteta♦, (♦metatonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

FR: métatonalité.

ET: Predpona meta- od grš. predloga metá = po, za, čez, tj. za izražanje spremembe (‹KLU›, 475); ♦tonaliteta♦.

D: Naziv za ♦sistem♦, iz katerega izhaja ♦lestvica♦, ki se »nahaja na drugi strani ♦tonalitet♦ in ♦atonalitet♦ in ki ju skuša zediniti« (‹BOSS›, 84).

KM: Pojem izhaja od francoskega skladatelja Claudea Ballifa (gl. BALLIF 1956). V njem se »vidi širitev ♦tonalitete♦, ki se razlikuje od ♦atonalitete♦. Ballilova metatonaliteta temelji na na ♦lestvici♦ z 11 ♦toni♦ … ♦Ton♦, ki manjka, zadostuje kot sugestija ♦tonalitete♦, hkrati pa je samoumeven obstoj totalne ♦kromatike♦. Ballif verjame, da je na ta način sistematiziral Schönbergovo ♦prosto tonaliteto♦ iz obdobja Pričakovanja.« (‹GR6›, II, 95)

KR: Metatonaliteta sodi k tistim pojmom v ♦glasbi 20. stoletja♦, s katerimi se skuša nadomestit ♦atonaliteto♦ (kot npr. ♦prototonaliteta♦ ali – kakor je predlagal Schönberg – ♦pantonaliteta♦ in ♦politonaliteta♦). Njegov pomen pa je vendarle omejen izključno na skladateljsko teorijo C. Ballifa.

GL: ♦atonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta tonalilteta♦.

PRIM: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

‹CH›, 302

ANG: metamusic; NEM: Metamusik, Meta-Musik; FR: métamusique.

ET: Predpona meta- od grš. predloga metá = po, za, čez tj. za izražanje spremembe (‹KLU›, 475).

D: 1) »(Naziv za glasbo, ki predstavlja) koherentno in univerzalno sintezo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.« (XENAKIS 1971: 60).

2) »Metaglasba je nasprotje omejevanja na žanre, meta- je tukaj ‘nad’ v pojmu glasbe, (kot oznaka) za glasbeno zavest brez predalov in delitev, za glasbeno zavest, ki so ji postale pomembne ‘prečne linije’ nad ♦svetovno glasbo♦.« (RUHRBERG 1977: nepag.).

3) »Vse večje zanimanje javnosti za izvenevropsko in novonastalo ‘metaglasbo’, za vse bolj priljubljeno globinsko sproščanje s pomočjo vzhodnjaške glasbe, za psihološko naravnano delo z dihanjem, za trening senzibilnosti in za ♦kolektivne (vokalne) improvizacije♦ kot pomoč pri potapljanju v lastno globino, vse to nakazuje na dejstvo, da bo tudi pri nas glasba v prihodnosti imela vlogo, ki je ne bo omejevala na enostransko določeno dimenzijo človeškega obstoja.« (HAMEL 1981: 10)

KM: D 2 prihaja od W. Bachauerja, nekdanjega ravnatelja Festivala metaglasbe v Berlinu.

»♦Kolektivna (vokalna) improvizacija♦« iz D 3 je lahko ‘kolektivna’, če v njej sodeluje tudi občinstvo (kar ni redek pojav), vendar je ­♦skupinska improvizacija♦, če jo izvajajo poklicni izvajalci, kot npr. rimska skupina Prima materia R. Laneria (gl. D ♦skupinske♦ in ♦kolektivne improvizacije♦).

KR: Pisanje pojma s črtico je uveljavljeno na NEM govornem območju, čeprav se tako navaja tudi v ‹GL›, 80–87. Pravzaprav pa ni nobenega razloga predpono meta- ločevati od osnove s črtico (kot je pri metafiziki, metamorfozi ipd.).

D 1 in 2 spominjata na Stockhausenov koncept ♦svetovne glasbe♦, D 3 pa na ♦meditativno glasbo♦ v smislu t. a) njene D. Posebno D 1 napeljuje k razmišljanju o ♦pluralizmu♦ v smislu D 2 ♦pluralizma♦, ki pomen omejuje na specifičen skladateljski slog B. A. Zimmermanna (gl. tudi D 2 in KM ♦kolaža, kolažne tehnike skladanja♦ in ♦citat, citatno tehniko skladanja♦ ter ♦montažo, tehniko montaže♦, zaradi njihove možne tehnične sorodnosti z metaglasbo). Vsekakor obstaja določena podobnost v pomenu D 1, 2 in 3, ampak ni taka, da bi se lahko govorilo o enopomenskosti pojma. (V FUHRMEISTER-WIESENHÜTTER 1973 se pojem uporablja celo za označevanje psihosomatskih motenj pri glasbenikih, ki se ukvarjajo s ♦sodobno glasbo♦. Ta pomen nas tukaj ne zanima.)

ET pojma napeljuje na možnost njegove uporabe za označevanje vseh pojavov v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki so nastali kot temeljito nasprotovanje tradiciji (podobno kot ♦antiglasba♦, ki pa morda še preveč negira pojem glasbe). Ker pa je pomen metaglasbe vendarle omejen na tisto, kar je v D (ne glede na razlike), v ‹GL›, 80–87 se takih pojavov ne uvršča v metaglasbo, temveč se jih imenuje »metaglasbeni fenomeni«.

Pojem se priporoča za uporabo le v pomenih, omenjenih v D.

GL: ♦antiglasba♦, ♦citat, citatna tehnika (skladanja)♦, ♦kolaž, kolažna tehnika (skladanja)♦ = (collage), ♦meditativna glasba♦, ♦montaža, tehnika montaže♦, ♦pluralizem♦ (D 2), ♦svetovna glasba♦. ♦third stream♦ = (tretja struja).

ANG: tone mixture, sound mixture (gl. KR); NEM: Tongemisch, Klanggemisch (gl. KR); FR: mélange des sons sinusoïdaux, mixage; IT: mistura.

D: »Po akustičnih navodilih Nemškega urada za norme (DIN 1320) (naziv za) ‘♦zvok♦¹, ki je sestavljen iz ♦zvokov²♦ s ♦temeljnimi toni♦ katerekoli frekvence’. Gre za najmanj dva ♦tona♦, ki zvenita sočasno in ki, v določenih frekvenčnih odnosih, prav tako tvorita diferencijske in sumacijske ♦tone♦ … Pojma ne uporabljamo v praksi ♦elektronske glasbe♦ (‹EH›, 162).

KM: Glede na to, da se ga ne uporablja v terminologiji ♦elektronske glasbe♦ (za razliko od ♦mešanice tonov♦), pojem ni pomemben za terminologijo ‘glasbe 20. stoletja♦. Tukaj je naveden zgolj zato, da bi opozorili na očtno pomembno razliko med ♦mešanico tonov♦ in mešanico zvokov.

KR: V ekvivalentih pojma v tujih jezikih obstaja popoln kaos. V ‹BR›, 46–47 in ‹P›, 333 (kjer se omenjata povsem komična pojma »tonska zmes« in »zvočna zmes«) ni nobene razlike med ♦mešanico tonov♦ in ♦mešanico zvokov♦, kar je površno. Tako v ‹BR›, 46–47, kot tudi v ‹P›, 333, je z NEM pojmom »Tongemisch« izenačen pojem »Klanggemisch«. V ‹BR›, 46, je z ANG pojmom »tone mixture« izenačena »sound mixture«. V ‹P› se sicer pravilen ANG pojem (»sound mixture«) sploh ne pojavlja. Ta pojem drugače najdemo v ‹L›, 302, in ‹LEU›, 280, ter jasno opozarja na razliko med mešanico zvokov in ♦mešanico tonov♦. FR- in IT-pojma iz ‹BR›, 46–47, ‹L›, 591, in ‹P›, 333, imata splošni pomen in zagotovo ne ustrezata mešanici tonov kot tehničnem pojmu in/ali strokovnem izrazu. Pojma sta zopet sopomenki ♦mešanici tonov♦. Ta zmeda na posebej jasen način opozarja na dejstvo, da mešanica zvokov ni sopomenka ♦mešanice tonov♦.

GL: ♦šum♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦mešanica tonov♦.

‹M›, 17

1 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM ♦zvoka♦.

2 V izvirniku piše »semitono«. Prim KR ♦celostopinjske lestvice♦.

ANG: tone mixture, sound mixture (gl. KR); NEM: Tongemisch, Klanggemisch (gl. KR); FR: mélange des sons sinusoïdaux, mixage; IT: mistura.

ET: ♦Ton♦.

D: »Po uradni … definiciji Nemškega urada za norme (DIN 1320) (naziv za) ‘♦zvok♦¹, ki je sestavljen iz ♦tonov♦ katerekoli frekvence’. Za razliko od harmonsko proporcionalnega ♦tona♦ (♦zvoka♦¹) pri mešanici tonov, ki je sestavljena iz ♦sinusnih tonov♦, ♦parcialni toni♦ ne sodijo med naravne ♦zvoke♦². Mešanice tonov niso identične z ♦akordom♦. V instrumentalni glasbi obstajajo mešanice tonov le v značilnostih udarca (gl. ♦vnihavanje♦) in odzvena (pri zvonovih, ceveh, ploščah, palicah – gl. ♦iznihavanje♦). Elektronsko pa se lahko mešanice tonov proizvede v vsakem dinamični in stacionarni zvočni obliki. Zvokovni značaj³ mešanice tonov določa število in razmik neharmonskih ♦parcialov♦.« (‹EH›, 357)

KR: Med tujimi ekvivalenti pojma najdemo kaos. V ‹BR›, 46–47 in ‹P›, 333 (kjer se »tonska zmes« izenačuje z »zvočno zmesjo«) ni nobene razlike med mešanico tonov in ♦mešanico zvokov♦, kar je površno. Tako v ‹BR›, 46–47, kot tudi v ‹P›, 333, je z NEM-pojmom »Tongemisch« izenačen pojem »Klanggemisch«. V ‹BR›, 46, je z ANG-pojmom »tone mixture« izenačena »sound mixture«. Z ANG-pojmom »tone mixture« se drugače srečamo v ‹L›, 591, ‹LEU›, 371, in ‹P›, 333, kjer je jasno predstavljena razlika med mešanico tonov in ♦mešanico zvokov♦. FR- in IT- pojma (iz ‹BR›, 46–47, ‹L›, 591, in ‹P›, 333) imata splošni pomen in zagotovo ne ustrezata mešanici tonov kot tehničnem pojmu in/ali strokovnem izrazu iz termonologije ♦elektronske glasbe♦. To lahko sklepamo iz specifikacije pomena IT-pojma »mistura« v ‹L›, 591: »rezultat nekega mešanja (= risultato di un missaggio«). Ta kaos posebej jasno opozarja na to, da mešanica tonov ni sopomenka ♦mešanice zvokov♦.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦šum♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦mešanica zvokov♦.

‹G›, 30, 66; ‹HI›, 480; ‹M›, 555; ‹POU›, 196–199

1 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM ♦zvoka♦.

2 V izvirniku piše »Klangcharakter«.

3 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM ♦zvoka♦.

ANG: merseybeat, Mersey beat, Mersey-beat; NEM: Mersey Beat, Mersey-Beat.

ET: Mersey je reka med Liverpoolom in Birkenheadom, ki teče v Irsko morje; ♦beat♦.

D: »(Naziv za) slog v ♦popularni glasbi♦, ki izhaja iz približno 1959. leta iz Liverpoola … V njem so se kombinirale prvine folklorne glasbe in ameriškega ♦rock and rolla♦. Slog so definirale skupine, kot so Gerry, Pacemakes in The Searchers, najpomembnejši predstavniki pa so bili The Beatles.« (‹RAN›, 488)

GL: ♦beat♦ (D 2), ♦rock and roll♦, ♦rock, rock glasba♦.

‹HK›, 240–241; ‹KN›, 131

1 V izvirniku piše »folk music«. Gl. KR ♦folka, folk-glasbe, folk-sloga♦.