HARLEMSKI SLOG

AN: Harlem style; NEM: Harlem-Stil.

ET: Harlem = črnska četrt v New Yorku; grš. stŷlos = pisalo, od tod: način pisanja, izvajanja ipd.

D: »(Naziv za) način igranja klavirja v jazzu, ki so ga v dvajsetih letih razvili izobraženi črnski glasbeniki v črnski četrti Harlem v New Yorku ter ga priključili slogom, ki so se predhodno ustalili pri izvajanju ragtimea in boogie-woogieja.« (‹HI›, 196)

GL: boogio-woogie, jazz, ragtime, rag.

PRIM: jump, Harlem jump.

HARD ROCK

AN: hard rock, hardrock, hard rock 1970; NEM: hard Rock, Hard Rock, »harter« Rock; FR: hard rock, hardroc, rock »dur«; IT: hard rock, hardrock, rock »duro«.

ET: AN hard = trd; rock, rock glasba.

D: »(Naziv za) slogovno usmeritev (v rock glasbi), v kateri je zelo poudarjen beat v štiričetrtinskem taktu, v harmoniji in v obliki pa se najpogosteje uporablja shema bluesa … V začetku sedemdesetih let je bil hard rock pod vplivom rock and rolla. Njegova agresivnost izhaja iz poudarjeno trde ritmike1 ter iz uporabe elektroakustično ojačanih ter elektronskih glasbil.« (‹KN›, 90; ‹HI›, 196)

KM: Posebni pojmi v NEM, FR in IT (kot tudi AN pojem »hard rock 1970«), ki se razlikujejo od izvirnega ANG-pojma, so ponujeni v prevodu v ‹BR›, 234–235. Kot take jih ni možno najti nikjer v strokovni literaturi. Zanimivo pa je, da so v ‹BR›, 236–237 isti pomi v NEM, FR in IT (v nekoliko drugačni ortografiji) ponujeni tudi za heavy rock, heavy metal (rock). O morebitni sopomenskosti hard rocka in heavy metala gl. KR heavy rocka, heavy metal (rocka).

GL: rock and roll, rock, rock glasba.

PRIM: heavy rock, heavy metal (rock), soft rock.

‹FR›, 37; ‹HK›, 172–173.

1 izvirniku piše »Rhytmik«. Tak prevod v slovenščino je upravičen v smislu D 2, t. 1 ritmike (gl. tudi KM ritmike).

HARD BOP

AN: hard bop; NEM: hard Bop, hard bop; FR: hard bop; IT: hard bop.

ET: AN hard = trd; bebop.

D: »(Naziv za slog jazza v petdesetih letih), ki je predstavljal resnično vračanje k bebopu. Za razliko od ostalih izpeljank bebopa je ta brez sprememb sprejel matični slog, razen mešanja s soul jazzom. Predstavniki so bobnarja Art Blakey in Max Roach, trobentač Clifford Brown in saksofonist Sonny Rollins.« (‹RAN›, 362)

KR: Hard bopa ni potrebno in ni možno prevajati.

GL: East Coast jazz, jazz, soul, soul jazz.

PRIM: bebop = bop = rebop.

‹BASS›, II, 461; ‹BKR›, II, 171 = vodilka za jazz; ‹FR›, 36–37; ‹GRJ›, I, 481–482; ‹GR6›, VIII, 158 = vodilka za East Coast jazz; ‹HI›, 196; ‹LARE›, 710; ‹RIC›, II, 395 = vodilka za jazz

HAPPENING

AN: happening; NEM: Happening; FR: happening.

ET: AN = dogajanje.

D: »(Naziv za) gledališko zvrst, ki se je razvila predvsem med umetniki in kiparji, povezanimi z Reuben Gallery v New Yorku v času okrog let 1959–1963, ko je tudi samo pojem prišel v uporabo. Zvrst ima zapleteno strukturo v kateri se samostojne gledališke enote (akcije, prizori, zvoki … same ali v kombinacijah) predstavljajo v sosledju ali pa istočasno. Ko izvajalci v happeningu izvajajo svoje naloge, nastopajo kot oni sami, v sedanjem času in na sedanjem mestu, ne igrajo drugih namišljenih oseb, kot v tradicionalnem gledališču. Zgodnji primeri happeninga so različni dogodki, ki so se dogajali v Bauhausu v dvajsetih letih, in dogodek, uprizorjen leta 1952 na Black Mountain Collegeu v New Yorku, ki je bil skupno delo skladatelja Johna Cagea, plesalca Merceja Cunninghama, slikarja Roberta Rauschenberga, pianista Davida Tudora in drugih; ta je vseboval glasbo, ples, slikarstvo, branje poezije, akcije, posnetke, filme in diapozitive.« (‹V›, 300)

KR: D utrjuje pojem precej natančno, vendar ne omenja Allana Kaprowa kot njegovega idejnega začetnika: »Sama beseda je bila prvič uporabljena … 1959. v številki časopisa Anthologist, ki ga je izdajal Rutgers University. V njem je bil objavljen članek Allana Kaprowa, profesorja umetnostne zgodovine na Rutgersu, z naslovom The Demiurge, v katerem je napovedal svoj namen ustvarjanja povsem nove umetnosti. Kot ilustracijo je priložil … skico z naslovom ‘Nekaj se bo zgodilo: happening’. Kaprow je s kolegi v oktobru 1956. v eni newyorški galeriji postavil produkcijo z naslovom 18 happeningov v 6 delih.« (‹SLON›, 1452. Gl. tudi KAPROW 1966.) V D se prav tako ne poudarja določenega provokativnega odnosa happeninga do občinstva (gl. ‹MELZ›, II, 72; pretirano pa je, kot se tukaj počne, primerjanje happeninga z aleatoriko). Rizično je tudi povezovanje happeninga s fluxusom (kot v ‹GR›, 87), predvsem zato, ker je happening naziv za zvrst, fluxus pa je naziv za gibanje.

GL: akcijska glasba, okoljska umetnost, fluxus, fonoplastika, glasbeno gledališče, intermedijska umetnost = multimedijska umetnost, kolektivna improvizacija, performans, totalno gledališče.

‹BKR›, II, 170 = vodilka k multimediji; ‹BOSS›, 57–58; ‹FR›, 36; ‹RAN›, 362 = gl. tudi mixed media; SOHM 1970; ‹THO›, 86–88.

HAMMONDOVE ORGLE

AN: Hammond organ; NEM: Hammond-Orgel, Hammondorgel; FR: orgue Hammond; IT: organo Hammond.

ET: Po izumitelju L. Hammondu; orgle.

D: »(Naziv za) vrsto enomanualnih ali dvomanualnih elektronskih orgel, ki jih je leta 1934 izumil Američan L. Hammond. Zvok se proizvaja deloma mehansko, s pomočjo rotirajočih se tonskih koles. Gre za 91 kovinskih zobnikov s sinusnim zobatim profilom, ki jih elektromotor neprestano poganja. Pred vsakim zobnikom se nahaja tuljava z magnetnim jedrom v katerem se inducira sinusna izmenična napetost, pri čemer nastaja frekvenca, ki je proporcionalna številu obratov in (različnem) številu zobnikov. Tipke delujejo kot stikala (sprožilni mehanizmi), ki pod pritiskom vodijo induktivni tok do ojačevalca, potem pa v zvočnike. (‹RUF›, 178)

KM: V D elektroakustičnih orgel se predlaga uvrščanje vseh vrst sodobnih, neakustičnih orgel – torej tudi Hammondovih orgel – med elektronske orgle, kakor je omenjeno tudi v D in številnih drugih virih.

KR: Čeprav se v ‹GRI›, II, 120 Hammondove orgle uvrščajo v elektronske orgle, pa se v ‹GR6›, VIII, 78, ne uvrščajo med orgle, temveč med »elektronska glasbila s tipkami« = (electronic keyboard instrument), tako kot se v ‹GR6›, VI, 106, elektrokord uvršča med »elektronske klavirje« (= elecrophonic piano; gl. KR elektrokorda). V obeh primerih gre za nesmiselno izmišljanje klasifikacijskih pojmov, ki bolj medejo kot pa natančno določajo pomen pojma.

GL: elektronski glasbeni instrumenti, orgle.

‹BASS›, III, 490–491; ‹BKR›, II, 166; ‹DOB›, 93–94; ‹EN›, 96; ‹FR›, 36; ‹GRJ›, I, 476; ‹HI›, 195; ‹HK›, 171–172; ‹KN›, 90; ‹L›, 245; ‹MELZ›, II, 66 = »Hammond orgle« (nepravilno!) = gl. tudi elektronske orgle; ‹P›, 99 = »Hammond-orgle« (nepravilno!); ‹RAN›, 361 = gl. tudi elektronske orgle; ‹RIC›, III, 333