ANG: Hungarian minor scale.
ET: Lat. mollis = mehak (zaradi male terce med prvo in tretjo stopnjo v molovi ♦lestvici♦) (‹KLU›, 485).
D: Isto kot molova ♦ciganska lestvica♦.
GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.
PRIM: ♦ciganska lestvica♦, ♦madžarska durova lestvica♦.
ANG: Hungarian major scale.
ET: Lat. (cantus) durus = trd (♦zvok♦), zaradi velike terce med prvo in tretjo stopnjo v durovi ♦lestvici♦ (‹KLU›, 161).
D: Naziv za ♦sintetično lestvico♦ z zvišano drugo in četrto stopnjo v spodnjem, kvazi surovem ♦tetrakordu♦ ter znižano sedmo stopnjo v zgornjem ♦tetrakordu♦:
(‹JON›, 309)
KM: ‹JON›, 308 se sklicuje na Persichettija (PERSICHETTI 1961: 43–50).
Medtem ko je v ‹JON›, 309, ♦madžarska molova lestvica♦ identična molovi ♦ciganski lestvici♦, je madžarska durova lestvica različna od durove ♦ciganske lestvice♦. Za razliko od ♦ciganske lestvice♦, ki ima vedno dve zvečani sekundi, ima madžarska durova lestvica samo eno (c-dis). Zato je torej madžarska durova lestvica tipična ♦sintetična lestvica♦.
GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.
PRIM: ♦ciganska lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦.
= (LIVE ELECTRONIC MUSIC) = ♦ŽIVA ELEKTRONSKA GLASBA♦
= (LIVE ELECTRONICS) = ♦ŽIVA ELEKTRONSKA GLASBA♦
ANG: linear counterpoint; NEM: linearer Kontrapunkt.
ET: Lat. linea = (dobesedno) vrvica, trak, tj. ravna črta, potegnjena z vrvico, od linum = trak (‹KLU›, 444), contra = proti, srednjelat. contrapunctum = skrajšano od punctum contra punctum = (dobesedno) nota proti noti, od srednjelat. punctum = nota, od lat. punctum = vbod, pika [♦točka♦], od pungere = zbadati (‹KLU›, 401).
D: 1) »Pojem, ki je izvirno nastal (kot naziv) za Bachov kontrapunkt (gl. KURTH 1917 – op. N. G.), danes pa se posebej uporablja (kot naziv) za sodoben tip kontrapunkta (Stravinski, Bartók, Hindemith), ki poudarja individualnost melodičnih linij, temeljito minimalizirajoč harmonski aspekt.« (‹APE›, 158)
2) »To je kontrapunkt najbolj disonantne vrste, ne glede na konsonance na katere je bilo treba biti pozoren v stari glasbi. Pomeni neodvisno gibanje različnih melodičnih tokov ter vključuje neortodoksen kontrapunkt najbolj drastičnega tipa.« (MILLER 1930: 31)
KR: V ‹FR›, 49 se opozarja na »disonantni kontrapunkt«, pojem, ki se zelo redko srečuje in ki ni upravičen: a) najprej zato, ker njegov pendent moral biti »konsonantni kontrapunkt«, ki pa ni povsem konsonanten; b) ker pojem linearni kontrapunkt izvira iz KURTH 1917, kjer je natančno razložen v smislu tehničnega pojma in/ali strokovne besede.
GL: ♦emancipacija disonance♦, ♦harmonija♦.
‹JON›, 195; ‹RAN›, 452
ANG: Lydian minor scale.
ET: Po starogrški regiji Lidiji v ♦sistemu♦ starogrških ♦modusov♦, iz katerega so nazivi prenešeni v ♦sistem♦ cerkvenih ♦modusov♦; lat. mollis = mehak (zaradi male terce med prvo in tretjo stopnjo v molovi ♦lestvici♦) (‹KLU›, 485).
D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦ v kateri ima spodnji ♦tetrakord♦ isto ♦strukturo♦ kot spodnji ♦tetrakord♦ lidijskega ♦modusa♦, zgornji ♦tetrakord♦ pa kot zgornji ♦tetrakord♦ naravne molove ♦lestvice♦.«
GL: ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦sintetična lestvica♦.
‹JON›, 309
NEM: Lettrismus; FR: lettrisme, musique lettriste.
ET: FR lettre = črka.
D: »(Naziv za) vrsto pesništva, ki jo je leta 1945 v Parizu utemeljil Isidore Isou, ki temelji na kombinaciji govorjenega zvoka, ♦montaži♦ zlogov in govornih ♦šumov♦. Isou se je skiceval na Russola. Medtem so letristične prvine prešle tudi v vokalno glasbo. Preoblikovanja jezika, ki jih je možno srečati v Kaglovi Anagrami, razkosanje besed in različne stopnje razumljivosti besed pri Nonu (Ha venido in številna druga dela). Beriou (Omaggio a Joyce), Stockhausenu (Spev mladeniča …), Boulezu (Poésie pour Pouvoir) sodijo v letrizem enako kot tudi skladbe s čistimi fonemi (Penderecki: Dimenzije časa in ♦tišine♦, Ligeti: Aventures).« (‹H›, 27)
KM: V CHION-REIBEL 1976: 137 se omenja skupina FR skladateljev (F. Dufrêne, J-L. Brau, H. Chopin, B. Heidsieck, P.Garnier, P. Ebel idr.), ki se je ukvarjala z letrizmom prek ♦elektronske glasbe♦. V ‹BOSS›, 77–80, se o letrizmu govori kot o »letristični glasbi« (= »musique lettriste«). V literaturi se za letrizem (oz. ♦zvočno poezijo♦) včasih uporablja pojem »konkretna poezija« (npr. v GARNIER 1968), v tem pojmu pa se izpostavlja bolj zveza s poezijo kot pa z glasbo zato ni uvrščen v ta Pojmovnik.
Predpona -izem ponavadi sugerira naziv za slog, obdobje in podobno […].
Latrizem je v tem smislu, kot sopomenka ♦zvočne poezije♦, primeren za označevanje te vrste stika med glasbo in poezijo.
GL: ♦fluxus♦, ♦govorna skladba♦, ♦prozna glasba♦, ♦verbalna partitura♦.
PRIM: ♦zvočna poezija♦.
ANG: duration scale; NEM: Dauernskala.
D: 1) »(Naziv za) razporeditev določenega števila notnih vrednosti (ponavadi dvanajst), v kateri vsaka naslednja vrednost poveča svoje ♦trajanje♦ za specifično vrednost.
(‹FR›, 24).
2) Naziv za ♦lestvico♦ z vrednostmi ♦trajanja♦, ki so proporcionalne vrednostim za ♦višino tona♦ (tj. frekvencam).
KM: Tako kot o ♦lestvici tempa♦ je tudi o ♦lestvici trajanja tona prvi v smislu D 2 začel razmišljati H. Cowell, ampak jo je imenoval »ritmična ♦lestvica (= rhytmic scale« – COWELL 1969: 98–99). V petdesetih letih je lestvico trajanja tona – tako kot tudi ♦lestvico tempa♦ – teoretično in praktično obdelal K. Stockhausen glede na načelo serialne enotnosti ♦parametra♦; vsakem tonu v neki ♦dvanajsttonski seriji♦ ustreza vrednost ♦trajanja♦, ki je porporcionalna vrednosti ♦višine (tega istega) tona♦, tj. njegovi ♦frekvenci♦ (gl. primer iz STOCKHAUSEN 1963: 116 v KM ♦lestvice tempa♦).
KR: Primer, ki je ponujen v D 1, s šestnajstinko kot »specifično vrednostjo«, ki se dodaja vsaki naslednji vrednosti, je analogen ♦seriji trajanja♦, ki jo uporablja Messiaen v svoji klavirski etudi Mode de valeurs et d’intensités, ki jo imamo za eno izmed najzgodnejših primerov ♦serialne glasbe♦ (Messiaen pa jo imenuje ♦modus♦, kar je v njegovi lastni terminologiji enako ♦seriji♦). (Razlika med primerom v D 1 in ♦serije trajanja♦ za Messiaenovo skladbo je v najkrajši, t. i. »specificirani vrednosti« – ta je pri Messiaenu dvaintridesetinka, ne pa šestnajstinka – ter v skupnem številu vrednosti – pri Messiaenu jih je 24.) Lestvica trajanja ni isto kot ♦serija trajanja♦, ker se v lestvici trajanja – za razliko od ♦serije trajanja♦ – namenoma poudarja proporcionalna ustreznost vrednosti z ♦lestvico♦ ♦višine tona♦, ki je seveda deloma sopomenka ♦serije višine tona♦, se pa v odnosu med ♦serijo višine tona♦ in ♦serijo trajanja tona♦ (kot v primeru iz D 1) ne razume kot samoumeven proporcionalen odnos, ki je samoumeven pri ♦lestvicah♦.
GL: ♦lestvica♦, ♦lestvica tempa♦, ♦makročas/mikročas♦, serialna tehnika (skladanja)♦.
PRIM: ♦serija trajanja (tona)♦.
‹G›, 60
ANG: scale of tempo, tempo scale; NEM: Temposkala.
ET: IT tempo = čas.
D: »Če uporabljamo … načela obnašanja časa do glasbenega ♦tona♦, vidimo, da, v kolikor se za osnovo vzame tempo npr. M. M. 24, tempo M. M. 48 predstavlja oktavo, M. M. 96 pa še eno oktavo višje. Interval kvinte se predstavlja z odnosom M. M. 72 proti 48, interval terce s 120 proti 96 itn. Dobro je vzeti teoretični temelj, kot 24, nižji od tistega na metronomu, tako da se njegovi večkratniki ne vzpenjajo do prevelikih števil. Število 24 je poljubno, izbrano pa je v izogib ulomkom na ♦lestvici♦ tempa … Če želimo tempo uporabiti kot melodijo, moramo le ugotoviti vrednost tempa različnih ♦tonov♦ in jo spreminjati med potekom skladbe. Če dani ♦ton♦, recimo deveti v vrsti ♦parcialov♦, daje tempo, ki je prehiter za naše namene, npr. 216, ga je možno postaviti za oktavo niže, na 108 ali celo na 54. Na ta način se kateri koli ♦ton♦ lahko postavi v praktične meje lestvice tempa.« (COWELL 1969: 91, 92).
KM: V tabelah v COWELL 1969: 106, 107, so navedene ustrezne metronomske vrednosti za ♦tone♦ kromatične ♦lestvice♦ v oktavi od (katerega koli) C pri osnovni vrednosti MM = 48, oz. MM = 60. V petdesetih letih je lestvico tempa teoretično in praktično obdelal K. Stockhausen, glede na načelo serialne enotnosti ♦parametra♦: vsakemu ♦tonu♦ v neki ♦dvanajsttonski seriji♦ ustreza proporcionalna vrednost ♦trajanja♦ oz. metronomska vrednost označenega tempa (Jedinica = enota):
(STOCKHAUSEN 1963: 116)
V komentarju k svoji skladbi Zeitmaße Stockhausen opozarja, da gre za časovno razvrstitev, ki uporablja različne ♦mere♦. Od skupaj petih načinov merjenja časa, prvi način uporablja »tempe, merjene z metronomom, do 12 stopinj med enostavnim in dvojnim tempom, tako rekoč znotraj ‘časovne oktave’« (STOCKHAUSEN 1964: 47).
KR: Lestvica tonov je pravzaprav ♦serija♦ s katero se upravlja ♦parameter♦ ♦trajanja♦. ♦Lestvica se namesto ♦serije♦ tukaj navaja zato, da bi se s tem še bolj poudarilo proporcionalno ustreznost z ♦lestvico♦ ♦višine tona♦. Zanimivo je, da Stockhausen v svojih teoretičnih in praktičnih uporabah lestvice tempa jemlje za osnovo temperirano kromatično ♦lestvico♦, torej tisto, v kateri je najmanjša intervalna enota temperirana mala sekunda.
GL: ♦lestvica♦, ♦makročas/mikročas♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.
PRIM: ♦lestvica trajanja (tona)♦.
‹G›, 60