SKLADANJE ZVOKA = SKLADANJE Z ZVOKOM = (♦KLANGKOMPOSITION♦)

NEM: Klangkomposition.

D: Naziv za postopek, zlasti v zgodnji elektronski glasbi kölnske provenience (elektronische Musik), s katerim se poleg ustvarjanja zvoka z npr. aditivno ali subtraktivno sintezo hkrati ustvarja tudi skladba, tj. skladba iz zvoka.

KM: Eden izmed primerov za skladbo, ki je nastala s s. od z., sta Elektronska študija I in II (1953) K. Stockhausena, v katerih je bil skladateljev cilj »skrajna združitev zvočnega gradiva in njegove oblike« (STOCKHAUSEN 1964c: 22; gl. KM skladbe iz sinusnih tonov).

KR: Nenavadna je dvopomenskost pojma (kot tudi pri Clusterkomposition) in ga je zato zaradi praktičnosti najbolje uporabljati v izvirni, NEM-obliki.

Glede na pomen je rabo pojma najbolje ohraniti v mejah specifičnega izrazja elektronske glasbe, ker je čisto s. z. mogoča edino z njeno tehnologijo (gl. ‹EH›, 161; gl. tudi KR melodije zvokovnih barv).

GL: elektronska glasba, skladba iz sinusnih tonov, zvok.

PRIM: (Klangkomposition), skladanje grozdov = (Clusterkomposition), skladba iz zvoka = (Klangkomposition).

‹M›, 555; STOCKHAUSEN 1963a

SKLADANJE OD ZAČETKA

D: Naziv za značilnost tehnike skladanja v glasbi 20. stoletja, ki se zlasti kaže v dvanajsttonski tehniki in v serialni tehniki, pa tudi drugje, izvira pa iz nujnosti preurejanja gradiva kot sestavnega dela skladateljskega procesa.

KM: METZGER 1980: 140: ».glasba z začetka 20. stoletja ni več preurejena … V fazi t. i. proste atonalitete se je vse moralo usvarjati posamezno: zgradba, glasbeni jezik, skladba – in to vedno od začetka za vsako delo.« LIGETI 1960: 17: »Prišli smo do stanja, v katerem smo prisiljeni vsak trenutek oblikovati drugače od vseh tistih, ki so tu, vsak košček glasbe oblikovati tako, kot da bi o njem morali vse premišljevati od začetka, kot da zvokov nikoli ni bilo, kot da jih moramo šele ustvarili, da bi potem lahko z njimi ravnali.«

KR: Pojem zveni malce žurnalistično površno (čeprav so si ga – kot je razvidno iz KM – izmislili in uporabljali poznavalci), vendar zelo koristen za označevanje te pomembne značilnosti tehnike skladanja v glasbi 20. stoletja. Poleg primerov, omenjenih v KM, se moramo spomniti tudi drugih zvrsti s. od z., npr. pri aleatoriki in nedeterminaciji, da bi sklenili, da gre zares za nujen tehnični pojem tj. strokovno besedno.

GL: predurejanje gradiva.

‹GL›, 47–48

SKLADANJE KLASTROV = ♦SKLADBA IZ KLASTROV♦ = ♦SKLADBA IZ (TONSKIH) GROZDOV♦ (♦CLUSTERKOMPOSITION♦)

NEM: Clusterkomposition, Cluster-Komposition.

ET: Grozd.

D: Naziv za posebno tehniko uporabe grozda, pri katerem se njegova artikulacija, tj. ustvarjanje, skladanje grozda, v končni fazi izenačuje s skladbo.

KM: V ‹G›, 52, se navaja primer iz Žalostinske žrtvam Hirošime K. Pendereckega, iz katerega je jasno vidno, kako se strogo nadzorovano ustvarjajo grozdi, razporejeni na 24 violin, 10 viol, 10 violončel in 8 kontrabasov (gl. primer spodaj). Vendar pa ta skladba Pendereckega ni zgled čiste skladbe iz grozdov, saj se v nekaterih delih sploh ne uoprabljajo grozdi, ampak nove možnosti artikulacije na godalnih instrumentih (gl. D 4 šuma in KR glasbe šuma, hrupa).

SKLADANJE GROZDOV: Penderecki, Žalostinska žrtvam Hirošime

Primer za čisto s. g. – ki je potem tudi primer za skladbo iz grozdov – je Ligetijeva Volumina za orgle, za katero sam avtor pravi, da je ­sestavljena izključno »iz stacionarnih in različno premikajočih se grozdov« (LIGETI 1967: 1).

S. g. je tipičen primer za postopke, pri katerih se posamezne vrednosti višine tona izgubijo v grozdih, kot pri specifični teksturi, in se zato ta rezultat meri po (statističnih) kriterijih gostote, spremembe gostote, stopenj gostote.

KR: Obe obliki NEM-zapisa sta enakovredni.

Pojem je zelo primeren za označevanje določenih postopkov, zlasti v šestdesetih letih 20. stoletja, vendar je nenavadno dvopomenski, tj. pomeni tako s. g., kot tudi skladbo iz grozdov (podobno kot Klangkomposition). Zaradi praktičnosti ga je vendarle najbolje uporabljati v izvirni NEM-obliki.

GL: grozd, gostota, sprememba gostote, stopnje gostote, mikropolifonija, permeabilnost, polje, skupek tonov, statistična glasba, tekstura.

PRIM: (Clusterkomposition), skladanje zvoka = (Klangkomposition), skladba z grozdi = (Clusterkomposition)

‹GL›, 78–80; STEPHAN 1972

SKIFFLE, SKIFFLE BAND, SKIFFLE GROUP

ANG: skiffle, skiffle band, skiffle group, house rent party; NEM: skiffle, skiffle band, skiffle group, skiffle Band, skiffle Group, Skiffle Band, Privatfest mit Musik; FR: skiffle, skiffle band, skiffle group, fête privée avec de la musique; IT: skiffle, skiffle band, skiffle group, festa privata con musica.

ET: Neznana (‹OED›, XV, 601); band.

D: »(Naziv za) slog komornega muziciranja, ki izvira iz spontanega druženja Afroameričanov zaradi ustvarjanja glasbe. Skiffle je jazz revnih, mešanica bluesa, ljudske pesmi in elementov iz jazza. Že iz instrumentarija so razvidne skromne pretenzije skifflea: akustična kitara, banjo, kotrabas (tj. tea-chest bass), ustna harmonika, glavnik in washboard. Gledano z zgodovinskega stališča angleški skiffle s konca pedesetih let (L. Donegan, C. McDevitt, N. Whiskey, J. Duncan, The Vispers idr.), ki izvaja zelo enostavno vrsto rhythm and bluesa, pa tudi popevke, postopoma pripravlja … rock. Znameniti in vplivni jazz, blues, rock glasbeniki, kot so K. Colyer, C. Barber, A. Korner in J. Lennon, so prve glasbene izkušnje pridobili v skiffle skupinah.« (‹KN›, 190; ‹HI›, 433; ‹RL›, 877)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so predlagane kot (skoraj povsem napačne) razlage izvirnega pojma, in sicer v ‹BR›, 236–237. S. označuje vrsto glasbe, ki jo izvaja s. b. oziroma s. g.

GL: blues, jazz, rock, rock glasba.

PRIM: jug band, steel band, washboard, washboard band.

‹BASS›, IV, 312 = vodilka k „rent party»; ‹BKR›, IV, 165; ‹FR›, 82; ‹GRJ›, II, 464; ‹HK›, 359–360; ‹RAN›, 753

SKA

ANG: ska, ska 1950; NEM: Ska, rhytmische Form; FR: ska, forme rythmique; IT: ska, forma ritmica.

ET: Neznana, verjetno onomatopejska (‹OED›, XV, 582).

D: »(Naziv za) popularno urbano plesno glasbo, ki je cvetela na Jamajki med letoma 1960 in 1965. Oblika izvira iz posnemanja … rhythm and bluesa (zlasti Fatsa Domina). Za slog so značilni hitri, off beat ritmi, najbolje pa ga zastopajo umetniki kot Skatalites in Minnie Small. Počasnejša verzija skaja … je postala popularna okrog leta 1965. Ta slog se je pozneje razvil v … reggae.« (‹RAN›, 752)

KM: Pojmi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika (enako velja za ANG-pojem »ska 1950«), so ponujeni verjetno kot (v vsakem primeru napačne) razlage izvirnika, in sicer v ‹BR›, 238–239.

GL: reggae, rock, rock glasba.

‹BASS›, IV, 311 = vodilka k raggaeju; ‹HK›, 358 = vodilka k reggaeju.