Kategorija: tajništvo

NEM: Klangkomposition.

D: Naziv za postopek, zlasti v zgodnji ♦elektronski glasbi♦ kölnske provenience (♦elektronische Musik♦), s katerim se poleg ustvarjanja ♦zvoka♦ z npr. ♦aditivno♦ ali ♦subtraktivno sintezo♦ hkrati ustvarja tudi skladba, tj. ♦skladba iz zvoka♦.

KM: Eden izmed primerov za skladbo, ki je nastala s s. od z., sta Elektronska študija I in II (1953) K. Stockhausena, v katerih je bil skladateljev cilj »skrajna združitev zvočnega gradiva in njegove oblike« (STOCKHAUSEN 1964c: 22; gl. KM ♦skladbe iz sinusnih tonov♦).

KR: Nenavadna je dvopomenskost pojma (kot tudi pri ♦Clusterkomposition♦) in ga je zato zaradi praktičnosti najbolje uporabljati v izvirni, NEM-obliki.

Glede na pomen je rabo pojma najbolje ohraniti v mejah specifičnega izrazja ♦elektronske glasbe♦, ker je čisto s. z. mogoča edino z njeno tehnologijo (gl. ‹EH›, 161; gl. tudi KR ♦melodije zvokovnih barv♦).

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦zvok♦.

PRIM: (♦Klangkomposition♦), ♦skladanje grozdov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba iz zvoka♦ = (♦Klangkomposition♦).

‹M›, 555; STOCKHAUSEN 1963a

D: Naziv za značilnost tehnike skladanja v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki se zlasti kaže v ♦dvanajsttonski tehniki♦ in v ♦serialni tehniki♦, pa tudi drugje, izvira pa iz nujnosti ♦preurejanja gradiva♦ kot sestavnega dela skladateljskega procesa.

KM: METZGER 1980: 140: ».glasba z začetka 20. stoletja ni več preurejena … V fazi t. i. ♦proste atonalitete♦ se je vse moralo usvarjati posamezno: zgradba, glasbeni jezik, skladba – in to vedno od začetka za vsako delo.« LIGETI 1960: 17: »Prišli smo do stanja, v katerem smo prisiljeni vsak trenutek oblikovati drugače od vseh tistih, ki so tu, vsak košček glasbe oblikovati tako, kot da bi o njem morali vse premišljevati od začetka, kot da ♦zvokov♦ nikoli ni bilo, kot da jih moramo šele ustvarili, da bi potem lahko z njimi ravnali.«

KR: Pojem zveni malce žurnalistično površno (čeprav so si ga – kot je razvidno iz KM – izmislili in uporabljali poznavalci), vendar zelo koristen za označevanje te pomembne značilnosti tehnike skladanja v ♦glasbi 20. stoletja♦. Poleg primerov, omenjenih v KM, se moramo spomniti tudi drugih zvrsti s. od z., npr. pri ♦aleatoriki♦ in ♦nedeterminaciji♦, da bi sklenili, da gre zares za nujen tehnični pojem tj. strokovno besedno.

GL: ♦predurejanje gradiva♦.

‹GL›, 47–48

NEM: Clusterkomposition, Cluster-Komposition.

ET: ♦Grozd♦.

D: Naziv za posebno tehniko uporabe ♦grozda♦, pri katerem se njegova artikulacija, tj. ustvarjanje, skladanje ♦grozda♦, v končni fazi izenačuje s skladbo.

KM: V ‹G›, 52, se navaja primer iz Žalostinske žrtvam Hirošime K. Pendereckega, iz katerega je jasno vidno, kako se strogo nadzorovano ustvarjajo ♦grozdi♦, razporejeni na 24 violin, 10 viol, 10 violončel in 8 kontrabasov (gl. primer spodaj). Vendar pa ta skladba Pendereckega ni zgled čiste ♦skladbe iz grozdov♦, saj se v nekaterih delih sploh ne uoprabljajo ♦grozdi♦, ampak nove možnosti artikulacije na godalnih instrumentih (gl. D 4 ♦šuma♦ in KR ♦glasbe šuma, hrupa♦).

Primer za čisto s. g. – ki je potem tudi primer za ♦skladbo iz grozdov♦ – je Ligetijeva Volumina za orgle, za katero sam avtor pravi, da je ­sestavljena izključno »iz stacionarnih in različno premikajočih se ♦grozdov♦« (LIGETI 1967: 1).

S. g. je tipičen primer za postopke, pri katerih se posamezne vrednosti ♦višine tona♦ izgubijo v ♦grozdih♦, kot pri specifični ♦teksturi♦, in se zato ta rezultat meri po (statističnih) kriterijih ♦gostote, spremembe gostote, stopenj gostote♦.

KR: Obe obliki NEM-zapisa sta enakovredni.

Pojem je zelo primeren za označevanje določenih postopkov, zlasti v šestdesetih letih 20. stoletja, vendar je nenavadno dvopomenski, tj. pomeni tako s. g., kot tudi ♦skladbo iz grozdov♦ (podobno kot ♦Klangkomposition♦). Zaradi praktičnosti ga je vendarle najbolje uporabljati v izvirni NEM-obliki.

GL: ♦grozd♦, ♦gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♦, ♦mikropolifonija♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦skupek tonov♦, ♦statistična glasba♦, ♦tekstura♦.

PRIM: (♦Clusterkomposition♦), ♦skladanje zvoka♦ = (♦Klangkomposition♦), ♦skladba z grozdi♦ = (♦Clusterkomposition♦)

‹GL›, 78–80; STEPHAN 1972

ANG: skiffle, skiffle band, skiffle group, house rent party; NEM: skiffle, skiffle band, skiffle group, skiffle Band, skiffle Group, Skiffle Band, Privatfest mit Musik; FR: skiffle, skiffle band, skiffle group, fête privée avec de la musique; IT: skiffle, skiffle band, skiffle group, festa privata con musica.

ET: Neznana (‹OED›, XV, 601); ♦band♦.

D: »(Naziv za) slog komornega muziciranja, ki izvira iz spontanega druženja Afroameričanov zaradi ustvarjanja glasbe. Skiffle je ♦jazz♦ revnih, mešanica ♦bluesa♦, ljudske pesmi in elementov iz ♦jazza♦. Že iz instrumentarija so razvidne skromne pretenzije skifflea: akustična kitara, banjo, kotrabas (tj. tea-chest bass), ustna harmonika, glavnik in ♦washboard♦. Gledano z zgodovinskega stališča angleški skiffle s konca pedesetih let (L. Donegan, C. McDevitt, N. Whiskey, J. Duncan, The Vispers idr.), ki izvaja zelo enostavno vrsto ♦rhythm and bluesa♦, pa tudi ♦popevke♦, postopoma pripravlja … ♦rock♦. Znameniti in vplivni ♦jazz♦, ♦blues♦, ♦rock♦ glasbeniki, kot so K. Colyer, C. Barber, A. Korner in J. Lennon, so prve glasbene izkušnje pridobili v skiffle skupinah.« (‹KN›, 190; ‹HI›, 433; ‹RL›, 877)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so predlagane kot (skoraj povsem napačne) razlage izvirnega pojma, in sicer v ‹BR›, 236–237. S. označuje vrsto glasbe, ki jo izvaja s. b. oziroma s. g.

GL: ♦blues♦, ♦jazz♦, ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦jug band♦, ♦steel band♦, ♦washboard, washboard band♦.

‹BASS›, IV, 312 = vodilka k „rent party»; ‹BKR›, IV, 165; ‹FR›, 82; ‹GRJ›, II, 464; ‹HK›, 359–360; ‹RAN›, 753

ANG: ska, ska 1950; NEM: Ska, rhytmische Form; FR: ska, forme rythmique; IT: ska, forma ritmica.

ET: Neznana, verjetno onomatopejska (‹OED›, XV, 582).

D: »(Naziv za) popularno urbano plesno glasbo, ki je cvetela na Jamajki med letoma 1960 in 1965. Oblika izvira iz posnemanja … ♦rhythm and bluesa♦ (zlasti Fatsa Domina). Za slog so značilni hitri, ♦off beat♦ ♦ritmi♦, najbolje pa ga zastopajo umetniki kot Skatalites in Minnie Small. Počasnejša verzija skaja … je postala popularna okrog leta 1965. Ta slog se je pozneje razvil v … ♦reggae♦.« (‹RAN›, 752)

KM: Pojmi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika (enako velja za ANG-pojem »ska 1950«), so ponujeni verjetno kot (v vsakem primeru napačne) razlage izvirnika, in sicer v ‹BR›, 238–239.

GL: ♦reggae♦, ♦rock, rock glasba♦.

‹BASS›, IV, 311 = vodilka k ♦raggaeju♦; ‹HK›, 358 = vodilka k ♦reggaeju♦.