ANG: rock and roll, rock’n’roll, rock’n roll, rock & roll, R&R; NEM: Rock and Roll, Rock’n’Roll, Rock’nRoll, Rock-and-Roll; FR: rock and roll, rock’n’roll, rock’n roll; IT: rock and roll, rock’n’roll, rock ‘n roll.
ET: ANG rock = gugati (se), zibati (se), roll = valjati (se), kotaliti (se); rockin’ and rollin’ = kurbati se, živeti razuzdano, razvratno živeti (‹FR›, 76).
D: »(Naziv za) vrsto ameriške ♦popularne glasbe♦ iz petdesetih let, ki je temeljila pretežno na elementih avtohtone afroameriške glasbe in ki je za kratek čas dosegla svetovno popularnost. Rock’n’roll je postal dominanten popularni stil leta 1955, ko se je skladba ‘Rock Around the Clock’ Billa Haleyja in njegove skupine The Comets zavihtela na prvo mesto na lestvicah, ki so jih objavljale revije Billboard, Variety in Cash Box. Pesmi podobnega stila, ki so jih izvajali tako belci (Elvis Presley, Jerry Lee Lewis, skupina The Everly Brothers) kot tudi črnski izvajalci (Chuck Berry, Little Richard, Fats Domino), so bile dolga leta najuspešnejše v ameriški ♦popularni glasbi♦. Publiko so nagovarjali mimo vseh etničnih in rasnih meja: mnoge od teh plošč so se enako dobro prodajale tudi med ljudmi, ki so jih prej privlačili Tin Pan Alley, ♦country and western♦ in črnska ♦popularna glasba♦; publika je bila na rock’n’roll koncertih enakovredno mešana, rasno in ekonomsko … Rock’n’roll je kmalu pridobil posnemovalce, ne samo v Evropi, temveč tudi v državah tretjega sveta. V osnovi je rock’n’roll forma ritmiziranega ♦bluesa♦. Veliko pesmi je v formi kakšne variacije 12-taktne forme ♦bluesa♦. V instrumentaciji so prevladovali amplificirane in ♦električne kitare♦, saksofoni, pa tudi poudarjena ritemska ♦sekcija♦ (D 2) z bobni, klavirjem in basom, ki je močno poudarjala prvi ♦beat♦ (D 1) v 4/4 taktu (od tod v Evropi naziv ‘Big Beat’). Tempo je bil hiter …; besedila so se večinoma ukvarjala s seksom …; dinamična raven je bila vedno visoka; tudi vokali so bili grobi in hrapavi, z besedili, ki so se pela s ‘poldretjem’. Prototipi so obstajali najmanj desetletje pred letom 1955. V črnski ♦popularni glasbi♦, ki se je imenovala ♦rhythm and blues♦, so prevladovali izvajalci Joe Turner, Billy Ward in njegovi Dominoes, Hank Ballard in Midnighters, ter Ruth Brown, ki je izvajala pesmi z elementi rock’n’rolla, ki pa se še niso tako imenovali. Nekateri beli pevci ♦country and westerna♦, npr. Hank Williams st., so v tistem času prav tako izvajali in snemali ritemski ♦blues♦. Pojem se je kmalu prijel kot dežnik za ♦popularno glasbo♦ poznih petdesetih let, zajemal pa ni samo pesmi opisane vrste, temveč tudi druge, povsem različnih stiloGL: sentimentalne in zabavne pesmi črnskih vokalnih skupin (The Orioles, The Platters); odgovore etablirane industrije na novi stil, z belskimi urbanimi pevci (Pat Boone, Paul Anka, Frankie Avalon), ki so izvajali pesmi, v katerih so bili izločeni površni elementi rock’n’rolla; in pesmi starejših črnskih in belskih izvajalcev, ki so svoje stile prilagajali spremembam trendov. Okrog leta 1960 je veliko izvajalcev, pionirjev rock’n’rolla, izginilo iz takih ali drugačnih razlogov, drugi (kot Elvis Presley) so ponujali glasbo povsem drugačne vrste, tako da je od originalnega vala rock’n’rolla ostalo le malo več kot samo ime … Rock’n’roll se je za kratek čas revitaliziral v začetku šestdesetih let, zaradi popularnosti ♦twista♦, plesa, ki je prav tako temeljil na ritmiziranem ♦bluesu♦, in zaradi novih izvajalcev, katerih stili so temeljili na osnovnem rock’n’rollu (Beach Boys …, Beatles, Rolling Stones, Who). Angloameriška ♦popularna glasba♦ se je kmalu začela nagibati v malo drugačne smeri, ♦rock♦ pa je, kot soroden, vendar različen stil, pritegnil … zanimanje mnogih izvajalcev in poslušalcev. Kljub temu pa so se plošče iz petdesetih let še naprej dobro prodajale in po radiu predvajale vse do osemdesetih let. Mnoge ♦rock♦ skupine, ki so nastale v sedemdesetih in osemdesetih letih, so v svoj repertoar vključevale pesmi v stilu rock’n’rolla, pa tudi stil nekaterih novejših izvajalcev (George Thorogood in Destroyers ter mnoge ♦new wave♦ skupine) temelji bolj na ♦rock’n’rollu♦ kot pa na ♦rocku♦.« (‹RAN›, 711–712)
KR: Glede na to, da je D vzorna terminološka obdelava pojma, ostajajo dvomi glede rabe pojma »♦popularna glasba♦« (V ‹IM›, 323, se namreč omenja, da je r. a. r. naziv za stil, s katerim se najprej povezuje ♦popularna glasba♦! V ‹RAN› ♦pop glasba♦ kot pojem sploh ne obstaja, zato pa je ♦popularna glasba♦ obdelana na specifičen način – gl. D ♦pop glasbe♦ in ♦popularne glasbe♦.)
Vsi načini pisanja pojma so povsem enakovredni. V D se pojavlja različica »rock’n’roll«, ker je uporabljena v izvirniku.
GL: ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rhythm and blues♦, ♦rock, rock glasba♦.
‹BASS›, IV, 115; ‹BKR›, IV, 56; ‹CAN›, 466–467; ‹GR6›, XVI, 84; ‹HI›, 297; ‹HK›, 328–329; ‹HO›, 882; ‹M›, 545; ‹KN›, 175–176; ‹MELZ›, III, 214; ‹RL›, 811 = vodilka k: ♦rhythm and blues♦; ‹SLON›, 1486–1487
