Kategorija: tajništvo

ANG: minimal music, NEM: minimal music; FR: minimal music, minimalisme; IT: minimal music.

ET: Lat. minimus = najmanjši.

D: »(Naziv za vrsto glasbe, ki se je) pojavila v šestdesetih letih v ZDA vzporedno z ‘minimal art’, spodbujena s ♦fluxusom♦, ♦rockom♦ in indijskimi ragami (Young in Riley sta se leta 1970 učila pri Pandit Pran Nathu). Za minimalno glasbe je značilno meditativno vedenje med muziciranjem in neka vrsta zvokovnega kontinuuma. Glasba je preprosta, zlahka razumljiva. Nima značaja umetniškega dela, temveč dolgega, planiranega ali spontanega zvočnega procesa, vendar ne trdnega, temveč s skromnim variiranjem in nežnimi ♦faznimi premiki♦. Glavni predstavniki so La Monte Young (1935) (The Tortoise, His Dreams and Journeys, 1964, delo, ki bi se kontinuirano izvajalo), Terry Riley (1935) (A Rainbow in Curved Air, 1969, balet Genesis ’70, 1970), Steve Reich (1936) (Piano Phase, 1966, Phase Patterns, 1970) in Phillip Glass (1937) (opera Echnaton, 1983/84).« (‹M›, 559)

KR: D zelo natančno opisuje pojem – sploh kar zadeva razlike z ♦novo enostavnostjo♦ (gl. KR t. b ♦nove enostavnosti♦) – bi pa med skladbami bilo treba navesti še Rileyev In C (1964), Reichov Drumming (1971) in npr. Glassovo Music in Fifths (1969) kot primer ♦repetitivne glasbe♦ kot podzvrsti minimalne glasbe.

‹BOSS›, 9–92, navaja »minimalizem« namesto minimalne glasbe. »Minimalizem« bi moral soditi v tisto skupino pojmov, v kateri pripona -izem sugerira naziv sloga, obdobja ipd. […], v tem primeru pa se zdi ta zahteva pretirana.

V ‹GR6›, XII, 335, se z minimalno glasbo usmeri na ♦sistem♦ (= »system«), ki je v ‹GR6›, XVIII, 481, definiran kot »pojem, ki je bil vpeljan v šestdesetih letih za opisovanje množice novih praks v skladanju, katerih skupna lastnost je poudarek na repeticiji. Sistematična (= ‘systematic’) ali ‘minimalna’ glasba lahko sestoji iz razširjenega ponavljanja motiva ali ♦skupine♦ motiviv … Med skladatelji, ki so ozko povezani z ♦repetitivno glasbo♦, so Young …, Cardew (in ostali).« Razen tukajšnjega napačnega enačenja minimalne glasbe in ♦repetitivne glasbe♦ … je prav tako povsem nejasno, zakaj bi pri obeh moralo iti za »sistematično glasbo« oz. po čem so vse ostale glasbe … »nesistematične« (gl. KR ♦sistema♦).

Včasih srečamo tudi pridevnik »minimalistična« (npr. v ‹GL›, 85–86), ki je uporaben za poudarjanje značilnosti minimalne glasbe, npr. v »minimalističnih« (ne pa »minimalnih«) postopkih, v »minimalističnem« (ne pa »minimalnem«) opusu itn.

Pretirano poudarjeno je povezovanje minimalne glasbe z »minimal art« npr. v ‹BASS›, III, 145, in v ‹FR›, 52, ker je minimalna glasba vse prej kot »minimalna« na enak način kot »minimal art« (gl. ‹THO›, 155–156): Reichov Drumming npr. uporablja spektakularno število izvajalcev in zahteva praviloma velik prostor za izvedbo.

GL: ♦fazni pomik♦ (D 2) = ♦modulacija faze♦, ♦postopni proces♦.

PRIM: ♦meditativna glasba♦, ♦nova enostavnost♦ = (neue Einfachheit), ♦repetitivna glasba♦.

‹BKR›, V, 72; BLUMRÖDER 1982a; ‹HK›, 244–245; ‹KN›, 133

ANG: mixturtrautonium; NEM: Mixturtrautonium; FR: mixturtrautonium; IT: mixtur-trautonium.

ET: Lat. mixtura = mešanje, mešanica; ♦travtonij♦.

D: »(Naziv za) ♦elektronski glasbeni intrument♦, ki ga je od leta 1950 razvijal O. Sala kot izpopolnjeno različico ♦travtonija♦. Sala je 1953. leta skladal Concertino za miksturtravtonij in električni orkester.« (‹FR›, 53)

KM: Pisanje pojma s črtico srečamo samo v ‹BASS›, III, 156 (=gl. tudi ♦travtonij♦) in v ‹RIC›, III, 189 (=gl. tudi ♦trautonij♦).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦trautonij♦.

‹GRI›, II, 666–667; ‹LARE›, 517; ‹RUF›, 320 = gl. tudi ♦travtonij♦

(ANG: microtonality; NEM: microtonalité, IT: microtonalismo – gl. KR ♦mikrotonalitete♦).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦mikrotonaliteta♦; predpona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Nepravilen naziv za kakovost, lastnost, odliko ♦mikrotonalitete♦.

KM: KR ♦tonalitete♦ opozarja na vsebinsko dvomljivo slovensko obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno prišlo z nepremišljenim prevajanjem iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone -ost v ♦mikrotonalitetnosti♦ pogosta in priporočljiva, je pa treba iz uporabe izključiti mikrotonalnost in vse njene izpeljanke zaradi dvomljive pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«). Poleg tega KR ♦mikrotonalitete♦ opozarja tudi na nesmiselnost tega pojma glede na izvirni pomen ♦tonalitete♦.

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦ = (♦bitonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonaliteta♦ = (♦politonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ET: ♦Mikrotonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za kvaliteto, lastnost ♦mikrotonalitete♦.

KM: V KM ♦tonalitetnosti♦ je opozorilo glede tvorbe besed s pripono -ost.

KR: Kakor piše v KR ♦mikrotonalitete♦, je ta pojem, glede na izvirni pomen ♦tonalitete♦, nesmiseln pojem. V pomanjkanju boljšega pa se vseeno priporoča njegova uporaba, vendar v specifičnem pojmu glede na ♦mikrotonaliteto♦, kakor je navedeno v prejšnji D.

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦ = (♦bitonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonaliteta♦ = (♦politonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ANG: microtonality; FR: microtonalité; IT: microtonalismo (gl. KR).

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben; ♦tonaliteta♦.

D: Naziv za lestvični ♦sistem’, ki kot najmanjše intervale uporablja tiste, ki so manjši od temperirane male sekunde.

KM: Mikrotonaliteta je med drugim tudi vrsta ♦atonalitete♦, ker je temperirana mala sekunda – ki je ukinjena – osnova dur-molove ♦tonalitete♦ in njej ustrezne funkcijske ♦harmonije♦.

KR: Če se držimo natančne D ♦tonalitete♦, potem ♦tonalilteta♦ lahko obstaja le znotraj intervalne vsebine, ki temelji na temperirani mali sekundi kot enoti. Mikrotonaliteta je torej – glede na to, da se naslanja na ♦tonaliteto♦ – nesmiseln pojem, vendar ni boljšega.

V ‹L›, 631, se kot FR sopomenka ♦četrttonske glasbe♦ navaja »mikrotonalitetna glasba (= musique microtonale«), kar je napačno, ker mikrotonaliteta ne vsebuje le ♦četrtstopinj♦ temveč tudi ostale intervale manjše od temperirane male sekunde (prim. KR ♦četrtstopinjske glasbe♦). Prav tako se v ‹L›, 360, problematičen IT pojem »mikrotonalizem (= microtonalismo«) izenačuje s ♦četrtstopinjsko glasbo♦.

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ­♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona), ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦, ♦tonalitet♦.

‹BOSS›, 86–90 = sopomenka ♦ultrakromatike; ‹FR›, 52 = »microtonalism«; ‹IM›, 243; ‹SLON›, 1465

ANG: microtone; NEM: Mikroton; IT: microtono.

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben.

D: Drugi naziv za ♦mikroiterval♦, tj. za interval manjši od temperirane male sekunde.

KM: Tukaj se kot o mikrointervalu posebej govori o ♦četrtstopnji♦, ♦dvanajstini stopnje♦ in ♦tretjini stopnje♦, čeprav v ♦glasbi 20. stoletja♦ obstaja nebroj mikrostopinj.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno zakaj moramo ♦mikroton♦ nadomestiti z mikrostopinjo (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona), ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦mikrointerval♦.

‹APE›, 176–177; ‹BASS›, III, 133–134; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 342; ‹EH›, 203; ‹G›, 39–41; ‹GR›, 120; ‹GR6›, XII, 279–280; ‹IM›, 243; ‹JON›, 163–165; ‹MI›, III, 204; ‹RIC›, III, 173 = ANG pojem »microtone«

NEM: Mikropolyphonie; FR: micropolyphonie.

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben; predpona poli- od polý = mnogo; phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) poseben aspekt polifonije, ki se pojavlja v ♦sodobni glasbi♦. Če je bistvo klasične polifonije v sočasnem gibanju več melodično in ritmično¹ samostojnih glasov, ki se posebej zaznavajo v svojih indivualnih potekih in ki jim z ušesom lahko sledimo, potem mikropolifonija kaže drugačne značilnosti in služi kot sredstvo za ustvarjanje specifične ♦zvokov(n)e barve♦². Mikropolifonija zahteva veliko število črt, postavljenih gosto eno nad drugo; zaznamujejo jih majhni intervali, med seboj pa se razlikujejo le v drobnih melodičnih in ritmičnih detajlih¹, tako da jih ne opažamo posamezno, temveč se zlivajo v ♦zvok♦ celote, čeprav sočasno vsaka nanj do neke mere vpliva. Mikropolifono … tkivo se zdi statično, komajda premaknjen zvočni ♦blok♦, znotraj katerega se neprestano dogajajo medsebojna trenja številnih melodičnih linij, ta pa se kažejo v neprestanem osciliranju in nihanju ♦zvoka♦, ki se na ta način sublimira v ♦(zvočno) barvo♦². Ko so linije mikropolifonega tkiva postavljene ena nad drugi v intervalih sekunde, kakor je najpogosteje, potem tako tkivo postane sorodno ♦klastru♦. Za tvorca mikropolifonije imamo … Györgyja Ligetija, njegova skladba Atmosphères za veliki orkester (1961) pa je prototip mikropolifonega glasbenega izražanja; notni primer … kaže samo del karakteristične ♦strukture♦³ omenjenega dela, ki na tem mestu v celoti obsega 56 glasov.« (‹MELZ›, II; 579–580)

KM: V LIGETI 1971: 516 Ligeti takole opisuje mikropolifonijo: »(tako je v Apparitions iz 1958/59) nastala ‘neslišna’ polifonija, tj. mikropolifonija, v kateri so posamezni momenti neslišni, čeprav vsak posamezni moment ­določa značaj celotne polifone mreže. Z drugimi besedami: posamezni parti in glasbena konfiguracija v poteku teh partov ostajajo neopazni, je pa vsak part in vsaka konfiguracija transparentna glede na splošno ♦strukturo♦, ker sprememba neke malenkosti – vsaj malo – spreminja vsesplošni rezultat. V … Atmosphères (1961) sem naprej razvil metodo mikropolifonije. Mreža je postala bolj prefinjena, eliminirani so ostanki ritmičnih oblik, mikropolifonija je bila uporabljena za realiziranje postopne transformacije ♦zvokov(n)e barve♦ in tkiva.«

KR: D in citat v KM popolno določata pomen pojma. Namesto o ♦strukturi♦ je bolje govoriti o ♦teksturi♦, ker se tako poudarja neopaznost konstitutivnih prvin (npr. ♦višina tona♦ in ritmični obrazci), ki v svojih mikropolofonih odnosih prehajajo v novo (zvokovno) kvaliteto. Zato se mikropolifonijska ♦tekstura♦ mora opisovati tudi po merilu ♦gostote♦, podobno kot ♦statistična glasba♦. V tem smislu je posebno zanimiv Ligetijev komentar tipologije ♦serialne glasbe♦ (♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹HU›, 868).

GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦postserialna glasba♦, ♦skladanje klastrov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba iz klastrov♦ = (♦Clusterkomposition), ♦skupek tonov♦, ♦statistična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦tonsko polje♦.

‹BOSS›, 90; ‹CP1›, 240 = NEM oblika pojma; ‹CP2›, = NEM oblika pojma; ‹EH›, 204; ‹G›, 53; ‹M›, 551

1 Bolje bi bilo »ritemski«, gl. KR ♦ritma♦.

2 Bolje bi bilo »zvokov(n)e barve«, gl. KR »♦zvokov(n)e barve♦«.

3 Bolje bi bilo ♦tekstura♦ namesto ♦struktura♦. Gl. KM mikropolifonije in D 6 ♦teksture♦.

ANG: microtonal scale; NEM: Mikrointervall-(Ton)leiter.

ET: ♦Mikrointerval♦.

D: Naziv za vsako ♦lestvico♦, ki je konstruirana na temelju ♦mikrointervalov♦ oz. intervalov, manjših od temperirane male sekunde.

KM: V ♦glasbi 20. stoletja♦ so možnosti deljenja oktave na intervale, manjše od male sekunde, skoraj neskončne, tako v teoriji kot tudi v skladateljski praksi. ‹G›, 39–41, navaja nekatere izmed možnosti. ♦Komatska lestvica♦, ki so jo podpirali italijanski futuristi, predlaga delitev na 53 ♦tonov♦, oz 52 intervalov (gl. KR ♦komatske lestvice♦). V tem Pojmovniku se posebej govori o ♦četrtstopinjah♦, ♦dvanajstini stopinje♦ in ♦tretjini stopnje♦.

Po zgledu tujiih jezikov (npr. microtone, microtonal v ANG) se interval, manjši od male sekunde, pri nas včasih napačno imenuje ♦mikroton♦ namesto ♦mikrostopinja♦. V KR ♦celostopinjske lestvice♦ se natančno opozarja na ta problem, ter se zato namesto ♦četrttona♦ priporoča ♦četrtstopinja♦, namesto ♦četrttonske glasbe♦ ♦četrtstopinjska glasba♦, namesto ♦dvanajstine tona♦ ♦dvanajstina stopinje♦, namesto ♦tretjine tona♦ ♦tretjina stopinje♦.

KR: V mikrointervalni lestvici je zaobidena nevarnost uporabe ♦mikrotona♦ namesto ♦mikrointervala♦ (kot v ANG). ♦Mikrointerval♦ kot sopomenka ♦mikrostopinje♦ najbolj kaže, koliko se stopinja v tej in podobnih zvezah razlikuje od stopnje oziroma koliko pravzaprav posredno domneva interval (gl. KR ♦celostopinjska lestvica♦).

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopinje♦ = (tretjina tona).

ANG: microtone, microinterval; NEM: Mikrointervall, Mikro-Intervall, Mikroton; FR: micro.intervalle; IT: microintervallo, microtono.

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben; lat. intervallum = (dobesedno) prostor med dvema prsobranoma, predlog inter = med, sredi in vallum = prsobran (‹KLU›, 334, 335).

D: »(Naziv za) interval, manjši od polstopnje (male sekunde), tj. ♦četrtstopinja♦, šestina stopnje (kar je tretjina polstopnje, oz. male sekunde). Nekateri skladatelji v 20. stoletju (npr. Hába, Stein, Carrillo, Chávez) so eksperimentirali z mikrointervalno glasbo, ampak rezultati niso bili splošno sprejeti, ker zahodna ušesa ne morejo razločiti tako majhnih intervalov.« (‹APE›, 176–177)

KM: V ♦glasbi 20. stoletja♦ je mikrointervale uporabljalo več skladateljev, kot jih omenja D. Pravzaprav obstaja nepregledna množica skladateljev, ki so iz mikrointervalov sestavljali posebne lestvične ♦sisteme♦ (gl. ♦mikrointervalna lestvica♦). V tem-le Vodniku se posebej govori o ♦četrtstopinjah♦, ♦dvanajstini stopnje♦ in ♦tretjini stopnje♦ kot o mikrointervalih. V zvezi s Hábinim ukvarjanjem z mikrointervali gl. HÁBA 1927; HÁBA 1937 in HÁBA 1971. Ameriški skladatelj H. Partch je oktavo delil na 43 intervala (gl. PARTCH 1979: 109–137). Na posebno zanimiv način se je z mikrointervali ukvarjal francoski skladatelj ruskega porekla I. Višnjegradski (gl. WYSCHNEGRADSKY 1972).

KR: Mikrointerval je pravzaprav sopomenka ♦mikrostopinje♦. ANG »microtone« nakazuje možnosti napačnega prevoda v »mikroton«. V KR ♦celostopinjske lestvice♦ je natančno razloženo zakaj je to narobe.

V ‹GR› se nahaja napačna D (pod geslom »microtones«): »intervali manjši od oktave«.

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lestvica♦, mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona), ♦ultrakromatika♦ = hiperktomatika♦.

PRIM: ♦mikrostopinja♦ = (mikroton).

‹BASS›, III, 133–134; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 342; ‹EH›, 203; ‹G›, 39–41; ‹IM›, 243; ‹JON›, 163–165; ‹MI›, III, 204; ‹P›, 184