ANG: quintal chord; NEM: Quintenakord; FR: accord par quintes (superposées); IT: accordo per quinte.
ET: Lat quintus = peti; ♦akord♦.
D: »(Naziv za) ♦akord♦ … iz kvint, navadno čistih kvint. Številni skladatelji so uporabljali take ♦akorde♦ kot sredstvo izogibanja terčni ♦harmoniji♦. V spodnji progresiji kvintno ♦strukturo♦ imajo prvi, četrti in peti ♦akord♦.«
ANG: fourth chord; NEM: Quartenakkord; FR: accord en quartes, accord par quartes (superposées); IT: accordo per quarte.
ET: Lat. quartus = četrti; ♦akord♦.
D: »(Naziv za ♦akord♦, ki) je sestavljen iz samih kvart, ki so postavljene ena nad drugo (primer 1). Kvartni akordi so se začeli uporabljati šele v ♦glasbi 20. stoletja♦, ko je klasična terčna grupacija ♦tonov♦ nehala biti … vseobvezujoč princip v tvorbi ♦akordov♦ … Kvartne akorde je sistematično prvi uporabil A. Schönberg v I. Komorni sinfoniji op. 9 (1909). Znan je kvartni akord v sinfonični pesnitvi Prometej A. Skjabina iz 1911 (primer 2). Zgodnja napoved sestavljanja ♦akorda♦ iz kvart se nahaja že v preteklem (19. – op. pr.) stoletju, ravno pri enem Skrjabinovih vzornikov, pri F. Lisztu (primer 3).«
ANG: qartal harmony; NEM: Quartenharmonik; FR: harmonie par quartes; IT: armonia per quarte, armonia quartale.
ET: La.t qurtus = četrti; ♦harmonija♦.
D: »(Naziv za) ♦harmonijo♦, ki temelji na kombinacijah intervala kvarte, za razliko od terčne ♦harmonije♦ (tj. zahodne tonalitetne ♦harmonije♦), ki temelji na kombinacijah terc.« (‹RAN›, 674).
KM: V ‹FR›, 71 je ponujen primer progresije ♦akorda♦ v kvartni harmoniji:
KR: V KR ♦harmonije/harmonike♦ se sugerira uporabo ♦harmonike♦ namesto ♦harmonije♦, če gre za ♦sistem♦, ki ne temelji več na kombinacijah terc oz. na terčni ♦harmoniji♦.
V ‹FR›, 71 je navedeno napačno napisani in neobstoječi NEM pojem »quarten Harmonien« kot ekvivalent kvartne harmonije/harmonike.
GL:♦harmonija/harmika♦, ♦kvartni akord♦.
‹GR6›, XV, 498; ‹L›, 455; ‹P›, 156–157; ‹RIC›, I, 524
ET: Lat. quattuor = štiri (‹KLU›, 573); grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).
D: »(Naziv za) postopek štirikanalnega … prenosa, ki za razliko od monofonije1 ponuja zelo natančno prostorsko informacijo ter pri reprodukciji omogoča lokalizacijo prenesene zvokovne informacije. Za razliko od ♦stereofonije♦, pri kvadrofoniji ne obstaja samo enosmerna povezanost z leve proti desni, temveč tudi spredaj iz zadaj. Za kvadrofonski prenos morajo biti vsi prenosniki vsaj četverni: za snemanje so potrebni štirje mikrofoni, za shranjevanje ♦zvoka♦ štirje neodvisni spomini, tj. štirje magnetofonski trakovi za štiri kanale oz. štirikanalni magnetofon, za reprodukcijo pa štirje ojačevalci in enako število zvočnikov na predpisanih položajih.« (‹EN›, 186)
KM: Zanimiv pojem je»monofonija«, ki v glasbi pomeni enoglasje, v terminologiji elektroakustike pa ima očitno tudi nov pomen, ki je določen v D (gl. tudi ‹EN›, 155).
PRIM: ♦stereofonija♦, ♦tetrafonija♦.
‹BASS›, IV, 39–40; ‹BKR›, III, 342; ‹EH›, 269; ‹FR›, 71; ‹HI›, 272–273; ‹HU›, 63; ‹P›, 156
ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).
D: Naziv za partituro v kateri je črtovje položeno krožno, dodatna navodila za realizacijo pa se napisana na prozornem traku, ki se lahko vrti okrog središča tega krožnega črtovja.
KM: V ‹KS›, 174, in v KARKOSCHKA 1966: 55, se kot primer krožne partiture navaja edino Refrain (1959) za tri izvajace (na klavirju, čelesti in vibrafonu) K. Stockhausena. Na levi je prozorni trak z navodili za interpretacijo krožnega črtovja, v sredini pa je celotna krožna partitura z enim izmed možnih položajev traku.
Zaradi mobilnosti traku z navodili se fiksni zapis v krožnem črtovju pri Refrainu pretvarja v ♦odprto obiko♦.
ET: Grš. chrôma = ♦barva♦, v glasbi: vrsta ♦lestvice♦.
D: (Skoraj) isto kot ♦kromatika♦.
KM: Kromatizem je v slovenščino očitno prišel kot dobesedni prevod ANG-, FR- in IT- pojmov, čeprav pomeni isto kot ♦kromatika♦, ki je očitno NEM-porekla.
Pripona -izem navadno sugerira naziv sloga, obdobja in podobno […] in bi se tukaj moral nanašati na slog (težje na obdobje), ki ga določa stanje gradiva (gl. ‹LARE›, 317–318). Vseeno pa bi bilo pfretirano govoriti o »hiperkromatizmu« oz. »ultrakromatizmu« (gl. ♦hiperkromatika♦, oz. ♦ultrakromatika♦).
KR: Kromatizem je navkljub priponi -izem povsem enakega pomena kot ♦kromatika♦.
GL:♦pandiatonika♦.
PRIM: ♦kromatika♦.
‹APE›, 56; ‹BASS›, I, 736; ‹CH›, 296; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576–578; ‹V›, 142
ET: Grš. chrôma = ♦barva♦, v glasbi: vrsta ♦lestvice♦.
D: »1. (Naziv za) sosledje polstopinj, ki nastajajo z zvišanjem ali znižanjem ♦tonov♦ diatonske ♦lestvice♦. 2. (Naziv za) tonski ♦sistem♦, ki ima za osnovo delitev oktave na dvanajst enakih temperiranih delov (tj. temperiranih malih sekund – op. N. G.).« (‹HI›, 94–95)
KM: Kromatika ni eminenten pojem terminologije ♦glasbe 20. stoletja♦, se pa tukaj vseeno navaja zaradi sestavljank, ki so nastale iz njega kot osnove (♦hiperkromatika♦, ♦ultrakromatika♦), ki pa so pomembne v termonologiji ♦glasbe 20. stoletja♦.
V KM ♦celostopinjske lestvice♦ se razlaga, zakaj je v ta Pojmovnik uvrščena kromatična ♦lestvica♦ kot tista, ki lestvično uporablja kromatično zgradbenost.
ET: Grš. chrôma = ♦barva♦, v glasbi: vrsta ♦lestvice♦; ♦klaster♦.
D: »(Naziv za) ♦cluster♦, ki je sestavljen iz malih sekund.« (‹FR›, 14).
KM: Za razliko od ♦diatoničnega klastra♦ se k. k. v COWELL 1969 ne omenja, kar ni čudno, če vemo, da se je Cowell povsem zavedal tega, da je lestvični ♦sistem♦ za gradnjo ♦klastrov♦ nehierarhizirana kromatična ♦lestvica♦ (gl. D in KR – t. a ♦klastra♦), katere nehierarhiziranost je hotel zaobiti pri obravnavi oz. konstruiranju ♦klastrov♦ (gl. npr. ♦diatonični klaster♦).
D: 1) »(Naziv za) hkratno uporabo nasprotujočih si ritmičnih obrazcev, npr. dve noti proti trem (triole), ali nasprotujočih si poudarkov, npr. 3/4 ♦meter♦ proti 6/8 ♦metru♦.« (‹APE›, 74)
2) »(Naziv za) ritmične obrazce, npr. dve noti proti trem, tri proti štirim, dve proti petim itn. Včasih se pojem nepravilno uporablja za označevanje bimetrične sheme, kot je npr. 2/4 proti 3/4.«
(‹FR›, 19)
3) »(Naziv za) ♦ritem♦, znotraj katerega se pravilnemu obrazcu poudarkov iz prevladujočega ♦metra♦ zaperstavlja nasprotujoči obrazec, ne pa le kratkotrajno izogibanje, ki prevladujoči ♦meter♦ pusti v osnovi nedotaknjen.« (‹RAN›, 216)
KM: V D 1 se v primeru za nasprotujoče si poudarke (3/4 ♦meter♦ proti 6/8 ♦metru♦ – prevod je dobeseden, čeprav bi bilo namesto ♦metra♦ v tem kontekstu bolje uporabiti ♦mera♦!) pravzaprav sugerira ♦polimetrika♦. Sicer pa je sploh vprašljivo, kako lahko 3/4 in 6/8 ♦meter♦ tvorita nasprotujoče si poudarke, če sta sorazmerno skladna: 6/8 ♦meter♦ izhaja iz sorazmernega zmanjšanja četrtinke kot taktovske enote v 3/4 ♦metru♦ na osminko. V D 2 sta k. r. in ♦polimetrika♦ jasno ločena (bimeter je vrsta ♦polimetrike♦ z dvema ♦metroma♦ tj. ♦taktovskima načinoma♦!). V D 3 se k. r. tudi poskuša kar se da natančo ločiti od ♦metra (v nadaljevanju je vodilka k: ♦sinkopacija♦ in ♦poliritmika♦).
V D 4 ♦poliritmike♦ se k. r. skuša ločiti od ♦poliritmike♦, in sicer v smislu, da gre za njen preprostejši tip. Vendar se tudi tam omenja primer za ♦polimeter♦ (3/8 proti 3/4).
KR: ANG pojem »counter-rhythm«, NEM pojem »Gegenrhythmus«, FR pojem »contre-rythme« in IT pojem »ritmo contrastante« (ki še zlasti ni sopomenski s prejšnjimi pojmi, ker pomeni »kontrastirajoči ♦ritem♦«), ki so omenjeni v ‹L›, 223, je treba previdno sprejemati, saj je očitno, da so nastali z dobesednim in nepremišljenim prevodom problematičnega NEM pojma »Gegenrhythmus«, ki ga nismo srečali v pregledani literaturi.
N. r. je treba jasno ločevati od ♦poliritma♦ in ♦polimetrike♦, četudi se njuna ločenost zdi problematična (gl. KM ♦poliritma♦, kjer se opozarja, da je NEM pojem »Polyrhythmik«, po ‹RL›, 740, ustreznica ANG pojma »cross rhythm«; vendar prim. tudi KR ♦poliritmike♦). Glede na D 4 ♦poliritma♦ lahko k. r. zares štejemo za bolj preprosto varianto ♦poliritma♦, vendar ga ne smemo, kot je narejeno v D, mešati s ♦polimetrom♦. Zgled v D 2 je preveč preprost, vendar nam lahko rabi kot natančen obrazec za dojemanje k. r. kot posledice nasprotovanja različnih ♦ritmov♦, vendar znotraj istega ♦metra♦. Naslednji zgled iz Messiaenove Chronochromie (1959–60) za veliki orkester (št. 14 v Uvodu) je tipičen za k. r., ki mu, zaradi izrazite kompleksnosti odnosov med različnimi ritmičnimi sloji, lahko rečemo tudi ♦iracionalni ritem♦:
D »Naziv za možnost upravljanja s ♦sintetizatorjem♦ z najmanj dvema ♦oscilatorjema z nadzorom napetosti♦, tako da en ♦oscilator♦ upravlja drugega. Križna modulacija je torej praktično vedno ♦modulacija frekvence♦, ki služi predvsem za elektronsko ♦sintezo zvoka♦. (‹EN›, 119)