KVINTNI AKORD

ANG: quintal chord; NEM: Quintenakord; FR: accord par quintes (superposées); IT: accordo per quinte.

ET: Lat quintus = peti; akord.

D: »(Naziv za) akord … iz kvint, navadno čistih kvint. Številni skladatelji so uporabljali take akorde kot sredstvo izogibanja terčni harmoniji. V spodnji progresiji kvintno strukturo imajo prvi, četrti in peti akord

(‹FR›, 72)

GL: agregat (D 1), akord, harmonija

‹L›, 8.

KVARTNI AKORD

ANG: fourth chord; NEM: Quartenakkord; FR: accord en quartes, accord par quartes (superposées); IT: accordo per quarte.

ET: Lat. quartus = četrti; akord.

D: »(Naziv za akord, ki) je sestavljen iz samih kvart, ki so postavljene ena nad drugo (primer 1). Kvartni akordi so se začeli uporabljati šele v glasbi 20. stoletja, ko je klasična terčna grupacija tonov nehala biti … vseobvezujoč princip v tvorbi akordov … Kvartne akorde je sistematično prvi uporabil A. Schönberg v I. Komorni sinfoniji op. 9 (1909). Znan je kvartni akord v sinfonični pesnitvi Prometej A. Skjabina iz 1911 (primer 2). Zgodnja napoved sestavljanja akorda iz kvart se nahaja že v preteklem (19. – op. pr.) stoletju, ravno pri enem Skrjabinovih vzornikov, pri F. Lisztu (primer 3).«

(‹MELZ›, II, 403)

GL: agregat (D 1), akord, kvartna harmonija, mistični akord = sintetični akord = Skrjabinov akord = Prometejev akord.

‹APE›, 112; ‹BKR›, III, 344; ‹FR›, 32 = vodilka h kvartni harmoniji; ‹HI›, 374; ‹JON›, 102–104; ‹L›, 8; MESSIAEN 1944, I: 44; ‹RAN›, 322; ‹HU›, 763

KVARTNA HARMONIJA

ANG: qartal harmony; NEM: Quartenharmonik; FR: harmonie par quartes; IT: armonia per quarte, armonia quartale.

ET: La.t qurtus = četrti; harmonija.

D: »(Naziv za) harmonijo, ki temelji na kombinacijah intervala kvarte, za razliko od terčne harmonije (tj. zahodne tonalitetne harmonije), ki temelji na kombinacijah terc.« (‹RAN›, 674).

KM: V ‹FR›, 71 je ponujen primer progresije akorda v kvartni harmoniji:

KR: V KR harmonije/harmonike se sugerira uporabo harmonike namesto harmonije, če gre za sistem, ki ne temelji več na kombinacijah terc oz. na terčni harmoniji.

V ‹FR›, 71 je navedeno napačno napisani in neobstoječi NEM pojem »quarten Harmonien« kot ekvivalent kvartne harmonije/harmonike.

GL: harmonija/harmika, kvartni akord.

‹GR6›, XV, 498; ‹L›, 455; ‹P›, 156–157; ‹RIC›, I, 524

KVADROFONIJA = ♦TETRAFONIJA♦

ANG: quadrophony; NEM: Quadrophonie; FR: quadrophonie; IT: quadrifonia.

ET: Lat. quattuor = štiri (‹KLU›, 573); grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) postopek štirikanalnega … prenosa, ki za razliko od monofonije1 ponuja zelo natančno prostorsko informacijo ter pri reprodukciji omogoča lokalizacijo prenesene zvokovne informacije. Za razliko od stereofonije, pri kvadrofoniji ne obstaja samo enosmerna povezanost z leve proti desni, temveč tudi spredaj iz zadaj. Za kvadrofonski prenos morajo biti vsi prenosniki vsaj četverni: za snemanje so potrebni štirje mikrofoni, za shranjevanje zvoka štirje neodvisni spomini, tj. štirje magnetofonski trakovi za štiri kanale oz. štirikanalni magnetofon, za reprodukcijo pa štirje ojačevalci in enako število zvočnikov na predpisanih položajih.« (‹EN›, 186)

KM: Zanimiv pojem je»monofonija«, ki v glasbi pomeni enoglasje, v terminologiji elektroakustike pa ima očitno tudi nov pomen, ki je določen v D (gl. tudi ‹EN›, 155).

PRIM: stereofonija, tetrafonija.

‹BASS›, IV, 39–40; ‹BKR›, III, 342; ‹EH›, 269; ‹FR›, 71; ‹HI›, 272–273; ‹HU›, 63; ‹P›, 156

1 V izvirniku je »Monophonie«.

KROŽNA PARTITURA

NEM: Kreispartitur.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za partituro v kateri je črtovje položeno krožno, dodatna navodila za realizacijo pa se napisana na prozornem traku, ki se lahko vrti okrog središča tega krožnega črtovja.

KM: V ‹KS›, 174, in v KARKOSCHKA 1966: 55, se kot primer krožne partiture navaja edino Refrain (1959) za tri izvajace (na klavirju, čelesti in vibrafonu) K. Stockhausena. Na levi je prozorni trak z navodili za interpretacijo krožnega črtovja, v sredini pa je celotna krožna partitura z enim izmed možnih položajev traku.

KROŽNA PARTIRURA: Stockhausen, Refrain

Zaradi mobilnosti traku z navodili se fiksni zapis v krožnem črtovju pri Refrainu pretvarja v odprto obiko.

GL: aleatorika, odprta oblika.

PRIM: oknasta partitura.

KROMATIZEM = ♦KROMATIKA♦

EN: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatisme; IT: cromatismo.

ET: Grš. chrôma = barva, v glasbi: vrsta lestvice.

D: (Skoraj) isto kot kromatika.

KM: Kromatizem je v slovenščino očitno prišel kot dobesedni prevod ANG-, FR- in IT- pojmov, čeprav pomeni isto kot kromatika, ki je očitno NEM-porekla.

Pripona -izem navadno sugerira naziv sloga, obdobja in podobno […] in bi se tukaj moral nanašati na slog (težje na obdobje), ki ga določa stanje gradiva (gl. ‹LARE›, 317–318). Vseeno pa bi bilo pfretirano govoriti o »hiperkromatizmu« oz. »ultrakromatizmu« (gl. hiperkromatika, oz. ultrakromatika).

KR: Kromatizem je navkljub priponi -izem povsem enakega pomena kot kromatika.

GL: pandiatonika.

PRIM: kromatika.

‹APE›, 56; ‹BASS›, I, 736; ‹CH›, 296; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576–578; ‹V›, 142

KROMATIKA = ♦KROMATIZEM♦

ANG: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatique (pridevnik), Chromatisme; IT: cromatismo.

ET: Grš. chrôma = barva, v glasbi: vrsta lestvice.

D: »1. (Naziv za) sosledje polstopinj, ki nastajajo z zvišanjem ali znižanjem tonov diatonske lestvice. 2. (Naziv za) tonski sistem, ki ima za osnovo delitev oktave na dvanajst enakih temperiranih delov (tj. temperiranih malih sekund – op. N. G.).« (‹HI›, 94–95)

KM: Kromatika ni eminenten pojem terminologije glasbe 20. stoletja, se pa tukaj vseeno navaja zaradi sestavljank, ki so nastale iz njega kot osnove (hiperkromatika, ultrakromatika), ki pa so pomembne v termonologiji glasbe 20. stoletja.

V KM celostopinjske lestvice se razlaga, zakaj je v ta Pojmovnik uvrščena kromatična lestvica kot tista, ki lestvično uporablja kromatično zgradbenost.

GL: hiperkromatika = ultrakromatika, kromatični klaster, ultrakromatika = hiperkromatika.

PRIM: kromatizem.

‹APE›, 56; ‹BKR›, I, 250–251; ‹CAN›, 115–116; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹GR6›, IV, 377–378 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹LARE›, 317; ‹MELZ›, II, 390; ‹MGG›, III, 405–407; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576 = pridevnik »cromatico«; ‹HU›, 172–173; ‹V›, 142

KROMATIČNI KLASTER

ANG: chromatic cluster.

ET: Grš. chrôma = barva, v glasbi: vrsta lestvice; klaster.

D: »(Naziv za) cluster, ki je sestavljen iz malih sekund.« (‹FR›, 14).

KM: Za razliko od diatoničnega klastra se k. k. v COWELL 1969 ne omenja, kar ni čudno, če vemo, da se je Cowell povsem zavedal tega, da je lestvični sistem za gradnjo klastrov nehierarhizirana kromatična lestvica (gl. D in KR – t. a klastra), katere nehierarhiziranost je hotel zaobiti pri obravnavi oz. konstruiranju klastrov (gl. npr. diatonični klaster).

GL: agregat (D 1), klaster, kromatika = kromatizem.

PRIM: diatonični klaster.

KRIŽNA RITMIKA

ANG: counter–rhythm (gl. KR), cross–rhythm, cross rhythm; NEM: Gegenrhythmus (gl. KR), Polyrhytmik (‹RL›, 740); FR: contre–rhythme (gl. KR), IT: ritmo contrastante (gl. KR).

ET: Ritem.

D: 1) »(Naziv za) hkratno uporabo nasprotujočih si ritmičnih obrazcev, npr. dve noti proti trem (triole), ali nasprotujočih si poudarkov, npr. 3/4 meter proti 6/8 metru.« (‹APE›, 74)

2) »(Naziv za) ritmične obrazce, npr. dve noti proti trem, tri proti štirim, dve proti petim itn. Včasih se pojem nepravilno uporablja za označevanje bimetrične sheme, kot je npr. 2/4 proti 3/4.«

(‹FR›, 19)

3) »(Naziv za) ritem, znotraj katerega se pravilnemu obrazcu poudarkov iz prevladujočega metra zaperstavlja nasprotujoči obrazec, ne pa le kratkotrajno izogibanje, ki prevladujoči meter pusti v osnovi nedotaknjen.« (‹RAN›, 216)

KM: V D 1 se v primeru za nasprotujoče si poudarke (3/4 meter proti 6/8 metru – prevod je dobeseden, čeprav bi bilo namesto metra v tem kontekstu bolje uporabiti mera!) pravzaprav sugerira polimetrika. Sicer pa je sploh vprašljivo, kako lahko 3/4 in 6/8 meter tvorita nasprotujoče si poudarke, če sta sorazmerno skladna: 6/8 meter izhaja iz sorazmernega zmanjšanja četrtinke kot taktovske enote v 3/4 metru na osminko. V D 2 sta k. r. in polimetrika jasno ločena (bimeter je vrsta polimetrike z dvema metroma tj. taktovskima načinoma!). V D 3 se k. r. tudi poskuša kar se da natančo ločiti od metra (v nadaljevanju je vodilka k: sinkopacija in poliritmika).

V D 4 poliritmike se k. r. skuša ločiti od poliritmike, in sicer v smislu, da gre za njen preprostejši tip. Vendar se tudi tam omenja primer za polimeter (3/8 proti 3/4).

KR: ANG pojem »counter-rhythm«, NEM pojem »Gegenrhythmus«, FR pojem »contre-rythme« in IT pojem »ritmo contrastante« (ki še zlasti ni sopomenski s prejšnjimi pojmi, ker pomeni »kontrastirajoči ritem«), ki so omenjeni v ‹L›, 223, je treba previdno sprejemati, saj je očitno, da so nastali z dobesednim in nepremišljenim prevodom problematičnega NEM pojma »Gegenrhythmus«, ki ga nismo srečali v pregledani literaturi.

N. r. je treba jasno ločevati od poliritma in polimetrike, četudi se njuna ločenost zdi problematična (gl. KM poliritma, kjer se opozarja, da je NEM pojem »Polyrhythmik«, po ‹RL›, 740, ustreznica ANG pojma »cross rhythm«; vendar prim. tudi KR poliritmike). Glede na D 4 poliritma lahko k. r. zares štejemo za bolj preprosto varianto poliritma, vendar ga ne smemo, kot je narejeno v D, mešati s polimetrom. Zgled v D 2 je preveč preprost, vendar nam lahko rabi kot natančen obrazec za dojemanje k. r. kot posledice nasprotovanja različnih ritmov, vendar znotraj istega metra. Naslednji zgled iz Messiaenove Chronochromie (1959–60) za veliki orkester (št. 14 v Uvodu) je tipičen za k. r., ki mu, zaradi izrazite kompleksnosti odnosov med različnimi ritmičnimi sloji, lahko rečemo tudi iracionalni ritem:

KRIŽNI RITEM: Messiaen, Chronochromie

GL: iracionalni ritem, polimeter = (polimetrija) = (polimetrika), poliritem = (poliritmija) = (poliritmika), ritem.

‹GR6›, V, 64

KRIŽNA MODULACIJA

ANG: cross modulation; NEM: Kreuzmodulation.

ET: Modulacija.

D »Naziv za možnost upravljanja s sintetizatorjem z najmanj dvema oscilatorjema z nadzorom napetosti, tako da en oscilator upravlja drugega. Križna modulacija je torej praktično vedno modulacija frekvence, ki služi predvsem za elektronsko sintezo zvoka. (‹EN›, 119)

GL: elektronska glasba, modulacija.

PRIM: modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija fraze = fazni pomik (D 1), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.