Kategorija: tajništvo

= ♦PARCIAL(I), PARCIALNI TON(I)♦

= ♦WORK IN PROGRESS♦

= ♦ZAMIK♦ = ♦ZAKASNITEV♦

ANG: black sound.

D: »(Naziv za) ♦tišino♦. Črni zvok je nasprotje elektronskemu ♦belemu šumu♦, v katerem zvenijo vse frekvence.« (‹FR›, 10)

KR: V izvirni ANG-različici D se ne omenja ♦belega šuma♦, ampak »beli ♦zvok♦« (= »white ♦sound♦«), s čimer se postavlja bistvena razlika med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦.

GL: ♦šum♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦beli šum♦, ♦obarvani šum♦, ♦modri šum♦, ♦rožnati šum♦, ♦tišina♦

‹CP1›, 238

ANG: alphanumeric, alphameric notation.

ET: Lat. notation = zapisovanje, označevanje, iz notare = označiti, zapisati, iz nota = znak, znamenje, pisni znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za) kombinacijo črk in številk, ki predstavljajo glasbeno notacijo v kakšnem računalniškem programu.« (‹FR›, 4)

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦.

PRIM: (♦alfanumerična notacija♦).

= ♦ČETRTSTOPINJA♦ (ČETRTTONSKA GLASBA) = ♦ČETRTSTOPINJSKA GLASBA♦

ANG: quarter tone music, quarter-tone music; NEM: Vierteltonmusik, Viertelton-Musik; FR: musique en quarts de ton; IT: musica a quarti di tono.

D: Naziv za glasbo, ki za zvočno gradivo uporablja ♦četrtstopnjo♦ kot temeljni ♦mikrointerval♦.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj je treba ♦četrttonsko glasbo♦ zamenjati s č. g. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

V ‹L›, 631, se kot FR-sopomenka s č. g. navaja »mikrotonalitetna glasba« (= »musique microtonale«), kar je napačno, saj ♦mikrotonaliteta♦ ne zajema samo ♦četrtstopnje♦, temveč tudi ostale intervale, manjše od temperirane male sekunde (gl. D ♦mikrointervala♦). Prav tako je v ‹L›, 360, enako problematičen pojem »mikrotonalizem« (= »microtonalismo«), ki se prav tako enači s č. g.

GL: ♦četrtstopnje♦ = (četrtton), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

‹BKR›, IV, 304; ‹EIN›, 678; ‹G›, 39; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HI›, 508–509; ‹MELZ›, I, 401 = »četrttonska glasba«; ‹P›, 48

ANG: quarter tone, quarter-tone; NEM: Viertelton; FR: quart de ton; IT: quarto di tono.

D: »(Naziv za) ♦mikrointerval♦, ki predstavlja polovico polstopinje oz. male sekunde. Takšni ♦mikrointervali♦ so se uporabljali v stari grški glasbi, vendar jih lahko najdemo tudi v arabski in indijski glasbi. V glasbi 20. stoletja je nekaj skladateljev (Hába, Barth, Chavez) skladalo ♦četrtstopinjsko glasbo♦, ki je temeljila na ♦lestvici♦ 24-ih ♦tonov♦ v oktavi. Samo nekatera glasbila, v glavnem godala, pozavna in glas, se lahko uporabljajo v ♦četrtstopinjski glasbi♦. Gradili so se tudi posebni četrtstopinjski klavirji, v glavnem z dvema klaviaturama, pri čemer je bila druga klaviatura uglašena četrt stopnje višje od prve.« ‹APE›, 236–237)

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj je treba ♦četrtton♦ zamenjati s č. (gl. tudi KR ♦mikroinervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦mikrostopinja♦ = (mikroton), ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona)

‹BASS›, Ill, 133–134; ‹CP1›, 242; ‹CP2›, 342; ‹EH›, 378; ‹FR›, 71–72; ‹G›, 39–41; ‹GR6›, XV, 498; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HO›, 851–852; ‹IM›, 308; ‹L›, 631; ‹LARE›, 1287; ‹M›, 522; ‹P›, 47; ‹RIC›, Ill, 514–515; ‹SLON›, 1484; ‹V›, 600

ANG: time–field; NEM: Zeitfeld.

D: 1) (Naziv za) ritmične obrazce, delitve in ♦polja♦, v katerih je notacija takšna, da jih je nemogoče natančno zaigrati.« (‹JON›, 318)

2) »Pri poskusu, da zaigramo vsakega od teh primerov kar se da točno, bo prvi primer v primerjavi z mehansko štetim časom najbližji razmerju 4:2, četrti primer pa bo kazal največje odstopanje. Če te dejavnike negotovosti natančneje preučimo, pridemo do različnih velikosti con, znotraj katerih se pojavljajo netočnosti igranja. Te cone bomo poimenovali časovna polja, velikost pa velikost ♦polj♦. Čisto razmerje med različnimi notacijami in končno stopnjo natančnosti pri uresničitvi uvaja torej fluktuacijo v predstavo o času, ki je ni moč preprosto opisati z diskretnimi vrednotami. V našem primeru je predvsem pomembno, da enako časovno razmerje fluktuira z različno jakostjo in da so dejavniki negotovosti postopoma odvisni od notacije.« (STOCKHAUSEN 1963: 126)

KM: Kar je v D 2 omenjeno kot »dejavnik negotovosti«, razume pravzaprav statistično (teksturno) približnost v razmerjih med elementi, ki je zaznamuje za vsako ♦polje♦ – č. p., ♦dvanajsttonsko polje♦ in ♦tonsko polje♦. Različni so le elementi: tukaj gre za lastnosti ♦trajanja♦, tam za ♦višine tona♦.

Namesto č. p. se včasih uporablja pojem »časovni ♦šum♦« (NEM »Zeitgeräusch«) (gl. D 4 ♦šuma♦), vendar ga, zaradi poudarjene metaforičnosti ni priporočljivo uporabljati (gl. KR – t. IV-d ♦šuma♦).

GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦iracionalni ritem♦, ♦makročas/mikročas♦, ♦polje♦, ♦statistična glasba♦, ♦tekstura♦, ♦točka♦.

PRIM: ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦tonsko polje♦.

‹FR›, 93; ‹G›, 91

= CHARLESTON