LEAD

ANG: lead; NEM: Lead, führende Melodie; FR: lead, mélodie principale; IT: lead, melodia principale.

ET: ANG lead = voditi, predvoditi, vodstvo.

D: 1) »(Naziv za) glavno linijo (ali izvajalca) v bandu ali sekciji (D 2) nekega banda … Igranje leada zahteva posebno spretnost. Tisti, ki ga igrajo, niso tako zelo vpeljani v imrovizacijo kot drugi v sekciji.« (‹GRJ›, II, 17).

2) »Pojem se (v terminologiji rock glasbe) vedno uporablja v sestavljankah, npr. lead pevec, lead kitarist. Lead kitarist ni nujno tudi solokitarist, ker se solokitaristu zaupajo tehnično zahtevni parti, ki morajo privlačiti pozornost, lead-kitaristom (npr. Georgu Harrisonu v skupini The Beatles) pa se lahko zaupajo povsem preproste naloge. Lead-kitara je enostavno melodična kitara, za razliko od ritemske kitare.« (‹KN›, 120–121)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 236–237 kot njegove razlage, ki pa ne pokrivajo vseh pomenov pojma (gl. D).

KR: Lead je značilen za žargon jazza in rocka ter ga je vedno najboljše uporabljati v izvirni obliki – kot v obeh D – zlasti zato, ker so prevodi (»vodilni pevec, vodilni kitarist, vodilna kitara«) povsem neuveljavljeni.

GL: jazz, band, big band, rock, rock glasba, sekcija (D 2).

‹HK›, 222

LATINSKI ROCK

ANG: Latin rock; NEM: Latin Rock.

ET: ANG Latin = latinskoameriški; rock, rock.glasba.

D: »(Naziv za) povezovanje latinskoameriških, oz. špansko-portugalskih glasbil, ritmov in melodično-harmonskih fraz z značilnostmi ameriške rock glasbe iz ZDA. Še preden je latinski rock postal vsesplošno znan v južnih ZDA po skupinah, kot je Santana, so beli in črni glasbeniki, delujoči v južnih ZDA, povezovali obe smeri; tako je že Professor Longhair v New Orleansu v svoje bluese in boogie-woogije vpletal ritme tanga in rumbe … Istega leta kot se je pojavil Carlos Santana, tj. 1969, je utemeljena tudi skupina Blues Image (‘ki kombinira močan kubanskolatisnki vplivi z električnim bluesom‘). Drugi solistični album Patricka Moraza (Out in the Sun, 1977) dokazuje, da latinski rock ni več le eksperiment, temveč razvita slogovna usmeritev v rock glasbi.« (‹KN›, 118–119)

KM: Za citat o značilnostih skupine Blues Image v D ni navedenega vira.

GL: afrorock, rock, rock glasba, rumba, tango.

PRIM: latinski jazz.

LATINSKI JAZZ

ANG: Latin jazz.

ET: ANG Latin = latinskoameriški; jazz.

D: »Pojem za jazz, v katerem so poudarjene prvine latinskoameriške glasbe, večinomo plesni ritmi. Za razliko od večine žanrov v jazzu, ki uporabljajo tridobne mere, latinski jazz uporablja dvodobne. Za razliko od ritma ragtmea in jazz rocka, kjer je delitev prav tako dvodobna, so ritmi v latinskem jazzu konstruirani kot večkratniki osnovne enote trajanja in so neenakomerno združeni, tako da se dobivajo nepravilni poudarki … Ritmični ostinato lahko igra … konvencionalna ritmičnasekcija (D 2) …, lahko pa tudi latinskoameriška glasbila, sploh pa afrokubanska in brazilska … Latinskoameriške prvine se lahko najdejo tudi v zgodnjem jazzu in sorodni glasbi. Izolirani primeri ritma habanere, ki je tudi osnova tanga, se nahajajo v nekaterih tiskanih ragih za klavir (v Cubanoli iz 1902. Meila Moreta, v Helitrope Bouquet iz 1907, Scotta Joplina in Louisa Chauvina …) ter v drugem delu znamenitega St. Louis Bluesa (1914) W. C. Handyja … V tridesetih letih … latinski plesi prihajajo v jazz, npr. v skladbah Caravan (1937) in Conga Brava (1940) Juana Tizola, pozavnista (iz big banda – op. pr.) Duka Ellingtona, ki je bil iz Puerto Rica.« (‹GRJ›, II, 13)

KR: D je odlomek iz obsežne obdelave pojma katere avtor je B. Kernfeld, urednik ‹GRJ› in sodelavec za jazz v ‹RAN›. Zdi pa se, da je ravno v smislu začetka D, pojem vseeno preobsežen, tj. da pokriva vse možne latinskoameriške vplive na jazz, med katerimi afrokubanski jazz, ki je veliko bolj kompakten in natančen pojem. Zaradi take preobsežnosti pomena latinskega jazza ga ni primerno uporabljati kot tehnični pojem oz. strokovni izraz.

GL: afrokubanski jazz, bossa nova, salsa.

PRIM: latinski rock.

KVINTNI AKORD

ANG: quintal chord; NEM: Quintenakord; FR: accord par quintes (superposées); IT: accordo per quinte.

ET: Lat quintus = peti; akord.

D: »(Naziv za) akord … iz kvint, navadno čistih kvint. Številni skladatelji so uporabljali take akorde kot sredstvo izogibanja terčni harmoniji. V spodnji progresiji kvintno strukturo imajo prvi, četrti in peti akord

(‹FR›, 72)

GL: agregat (D 1), akord, harmonija

‹L›, 8.

KVARTNI AKORD

ANG: fourth chord; NEM: Quartenakkord; FR: accord en quartes, accord par quartes (superposées); IT: accordo per quarte.

ET: Lat. quartus = četrti; akord.

D: »(Naziv za akord, ki) je sestavljen iz samih kvart, ki so postavljene ena nad drugo (primer 1). Kvartni akordi so se začeli uporabljati šele v glasbi 20. stoletja, ko je klasična terčna grupacija tonov nehala biti … vseobvezujoč princip v tvorbi akordov … Kvartne akorde je sistematično prvi uporabil A. Schönberg v I. Komorni sinfoniji op. 9 (1909). Znan je kvartni akord v sinfonični pesnitvi Prometej A. Skjabina iz 1911 (primer 2). Zgodnja napoved sestavljanja akorda iz kvart se nahaja že v preteklem (19. – op. pr.) stoletju, ravno pri enem Skrjabinovih vzornikov, pri F. Lisztu (primer 3).«

(‹MELZ›, II, 403)

GL: agregat (D 1), akord, kvartna harmonija, mistični akord = sintetični akord = Skrjabinov akord = Prometejev akord.

‹APE›, 112; ‹BKR›, III, 344; ‹FR›, 32 = vodilka h kvartni harmoniji; ‹HI›, 374; ‹JON›, 102–104; ‹L›, 8; MESSIAEN 1944, I: 44; ‹RAN›, 322; ‹HU›, 763

KVARTNA HARMONIJA

ANG: qartal harmony; NEM: Quartenharmonik; FR: harmonie par quartes; IT: armonia per quarte, armonia quartale.

ET: La.t qurtus = četrti; harmonija.

D: »(Naziv za) harmonijo, ki temelji na kombinacijah intervala kvarte, za razliko od terčne harmonije (tj. zahodne tonalitetne harmonije), ki temelji na kombinacijah terc.« (‹RAN›, 674).

KM: V ‹FR›, 71 je ponujen primer progresije akorda v kvartni harmoniji:

KR: V KR harmonije/harmonike se sugerira uporabo harmonike namesto harmonije, če gre za sistem, ki ne temelji več na kombinacijah terc oz. na terčni harmoniji.

V ‹FR›, 71 je navedeno napačno napisani in neobstoječi NEM pojem »quarten Harmonien« kot ekvivalent kvartne harmonije/harmonike.

GL: harmonija/harmika, kvartni akord.

‹GR6›, XV, 498; ‹L›, 455; ‹P›, 156–157; ‹RIC›, I, 524

KVADROFONIJA = ♦TETRAFONIJA♦

ANG: quadrophony; NEM: Quadrophonie; FR: quadrophonie; IT: quadrifonia.

ET: Lat. quattuor = štiri (‹KLU›, 573); grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) postopek štirikanalnega … prenosa, ki za razliko od monofonije1 ponuja zelo natančno prostorsko informacijo ter pri reprodukciji omogoča lokalizacijo prenesene zvokovne informacije. Za razliko od stereofonije, pri kvadrofoniji ne obstaja samo enosmerna povezanost z leve proti desni, temveč tudi spredaj iz zadaj. Za kvadrofonski prenos morajo biti vsi prenosniki vsaj četverni: za snemanje so potrebni štirje mikrofoni, za shranjevanje zvoka štirje neodvisni spomini, tj. štirje magnetofonski trakovi za štiri kanale oz. štirikanalni magnetofon, za reprodukcijo pa štirje ojačevalci in enako število zvočnikov na predpisanih položajih.« (‹EN›, 186)

KM: Zanimiv pojem je»monofonija«, ki v glasbi pomeni enoglasje, v terminologiji elektroakustike pa ima očitno tudi nov pomen, ki je določen v D (gl. tudi ‹EN›, 155).

PRIM: stereofonija, tetrafonija.

‹BASS›, IV, 39–40; ‹BKR›, III, 342; ‹EH›, 269; ‹FR›, 71; ‹HI›, 272–273; ‹HU›, 63; ‹P›, 156

1 V izvirniku je »Monophonie«.

KROŽNA PARTITURA

NEM: Kreispartitur.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za partituro v kateri je črtovje položeno krožno, dodatna navodila za realizacijo pa se napisana na prozornem traku, ki se lahko vrti okrog središča tega krožnega črtovja.

KM: V ‹KS›, 174, in v KARKOSCHKA 1966: 55, se kot primer krožne partiture navaja edino Refrain (1959) za tri izvajace (na klavirju, čelesti in vibrafonu) K. Stockhausena. Na levi je prozorni trak z navodili za interpretacijo krožnega črtovja, v sredini pa je celotna krožna partitura z enim izmed možnih položajev traku.

KROŽNA PARTIRURA: Stockhausen, Refrain

Zaradi mobilnosti traku z navodili se fiksni zapis v krožnem črtovju pri Refrainu pretvarja v odprto obiko.

GL: aleatorika, odprta oblika.

PRIM: oknasta partitura.

KROMATIZEM = ♦KROMATIKA♦

EN: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatisme; IT: cromatismo.

ET: Grš. chrôma = barva, v glasbi: vrsta lestvice.

D: (Skoraj) isto kot kromatika.

KM: Kromatizem je v slovenščino očitno prišel kot dobesedni prevod ANG-, FR- in IT- pojmov, čeprav pomeni isto kot kromatika, ki je očitno NEM-porekla.

Pripona -izem navadno sugerira naziv sloga, obdobja in podobno […] in bi se tukaj moral nanašati na slog (težje na obdobje), ki ga določa stanje gradiva (gl. ‹LARE›, 317–318). Vseeno pa bi bilo pfretirano govoriti o »hiperkromatizmu« oz. »ultrakromatizmu« (gl. hiperkromatika, oz. ultrakromatika).

KR: Kromatizem je navkljub priponi -izem povsem enakega pomena kot kromatika.

GL: pandiatonika.

PRIM: kromatika.

‹APE›, 56; ‹BASS›, I, 736; ‹CH›, 296; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576–578; ‹V›, 142

KROMATIKA = ♦KROMATIZEM♦

ANG: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatique (pridevnik), Chromatisme; IT: cromatismo.

ET: Grš. chrôma = barva, v glasbi: vrsta lestvice.

D: »1. (Naziv za) sosledje polstopinj, ki nastajajo z zvišanjem ali znižanjem tonov diatonske lestvice. 2. (Naziv za) tonski sistem, ki ima za osnovo delitev oktave na dvanajst enakih temperiranih delov (tj. temperiranih malih sekund – op. N. G.).« (‹HI›, 94–95)

KM: Kromatika ni eminenten pojem terminologije glasbe 20. stoletja, se pa tukaj vseeno navaja zaradi sestavljank, ki so nastale iz njega kot osnove (hiperkromatika, ultrakromatika), ki pa so pomembne v termonologiji glasbe 20. stoletja.

V KM celostopinjske lestvice se razlaga, zakaj je v ta Pojmovnik uvrščena kromatična lestvica kot tista, ki lestvično uporablja kromatično zgradbenost.

GL: hiperkromatika = ultrakromatika, kromatični klaster, ultrakromatika = hiperkromatika.

PRIM: kromatizem.

‹APE›, 56; ‹BKR›, I, 250–251; ‹CAN›, 115–116; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹GR6›, IV, 377–378 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹LARE›, 317; ‹MELZ›, II, 390; ‹MGG›, III, 405–407; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576 = pridevnik »cromatico«; ‹HU›, 172–173; ‹V›, 142