Mesec: februar 2017

ANG: hot, hot 1925, hot jazz, hot jazz 1925, hot music; NEM: Hot, einer der frühesten Jazzstile, hot Jazz, »heisser« Jazz, traditionell; FR: hot, un de premiers jazz, hot jazz, jazz »chaud« traditionel; IT: hot, uno dei primi jazz, hot jazz, jazz »caldo« tradizionale.

ET: ANG hot = vroč, pekoč; ♦jazz♦.

D: 1) »V terminologiji ♦jazza♦ se pojem uporablja izključno za izražanje kvalitet strasti in intenzitete; navajal se je v naslovih raznih melodij, v imenih ♦bandov♦, za posamezne izvajalce in za aspekte izvedbe. Uporabljali so ga v ZDA v dvajsetih letih za razlikovanje ♦jazza♦ od ostalih žanrov, pozneje tudi od ‘sweet’ glasbe, ki so jo izvajali komercialni plesni ♦bandi♦.« (‹GRJ›, I, 539; pojem je »hot«!).

2) »Pojem za tipične značilnosti ♦jazza♦ na področju melodije (♦dirty tones♦) in ♦ritma♦ (♦off-beat♦, ♦swing♦) … Kot osrednji pojem v ♦jazzu♦ se je od 1925 do 1935 uporabljal kot sopomenka ♦jazza♦ (hot music, hot style), s čemer se je hkrati poudarjala razlika od komercialne sweet music. Kot nasprotje hotu je v petdesetih letih nastal pojem ♦cool (jazz)♦ kot označba novega ideala v ♦jazzu♦.« (‹HU›, 379; pojem je »Hot«!).

KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so ponujene v ‹BR›, 236–237.

KR: Ravno prevodi v NEM, FR in IT v ‹BR›, 236–237, dokazujejo, da je prevod teh, pravzaprav sopomenskih, pojmov v slovenščino odvečen in nesprejemljiv.

GL: ♦dirty tones (notes)♦, ♦jazz♦, ♦off-beat♦, ♦swing♦ (D 1).

PRIM: ♦cool jazz♦.

‹BASS›, II, 474 = »hot«; ‹BKR›, II, 217 = »Hot«; ‹FR›, 40 = »hot jazz«; ‹HI›, 210 = »hot, hot music«; ‹LARE›, 755 = »hot«; ‹MELZ›, II, 162 = »hot«; ‹RIC›, II, 439 = »hot«

ANG: honky-tonk(y)(-piano), honky-tonk(y)(-music), Honky Tonk Music 1900; NEM: Honky Tonk, honky-tonk(y)(-piano), honky-tonk(y)(-music), Musik aus den Kneipen; FR: honky-tonk(y)(-piano), honky-tonk(y)(-music), musique exécutée dans une gargote; IT: honky-tonk(y)(-piano), honky-tonk(y)(-music), musica eseguita nelle bettole.

ET: ANG (ameriški sleng) honky-tonk = poceni gostilna (‹OAD›, 420).

D: Naziv za slabo uglašen, nekvaliteten klavir na katerem so črnski glasbeniki igrali zgodnji ♦jazz♦ (sploh pa ♦boogie-woogie♦ in ♦ragtime♦) v poceni gostilnah New Orleansa in južnih držav ZDA. Prav tako gre za problematično poimenovanje sloga v ♦jazzu♦, ki se je izvajal na takem klavirju in v takem okolju.

KM: NEM, FR in IT ekvivalenti, ki odstopajo od ANG (ameriškega) izvirnika, so navedeni v ‹BR›, 2326–237, kot prevodi. Vseeno pa se vedno uporablja ANG oblika pojma.

KR: Pojem je, glede na svojo nenavadno ET osnovo, komajda možno razumeti kot tehnični pojem oz. strokovni izraz, vendar pa ni bolj ustreznega pojma. (Pojmi kot so »barrel-house-piano, barrel-house-style, barrel-house-♦jazz♦, barrel-house-music« – ‹HI›, 52; ‹RAN›, 81; ‹GRJ›, I, 75 – ne pomenijo povsem enako kot honky tonk, prav tako imajo problematično ET osnovo ter se še manj pogosto uporabljajo).

Ortografija in oblike tega pojma so izrazito rzanovrstni, prav tako pa tudi njegova osnova – Honky-tonk. V ‹OAD›, 420, se za honky-tonk ponuja ortografija s črtico in poleg izvirnega pomena iz ET tudi drugi pomen: »vrsta ♦ragtimea♦, ki se igra na klavirju, pogosto s strunami, ki imajo slab ♦zvok♦«. Že sama osnova torej vsebuje glasbene implikacije. V ‹HK›, 183, in v ‹KN›, 96, najdemo isti pojem zapisan brez črtice, v ‹HI›, 209, pa je ponujena varianta »honky-tonk(y)-piano«. Pisanje brez črtice je pravilno, ker je »honky« pridevnik pred samostalnikom »tonk«. Dodajanje »-y« na »tonk« je opravičena, če celotna osnova »honky-tonk« ali »honky tonk« postane pridevnik pred samostalnikom »(-)piano« ali »(-)music«. Vse ortografske različice so enakopravne v uporabi.

V »honky-tonk(y)(music)« se z »music« misli na ♦jazz♦.

GL: ♦boogie-woogie♦, ♦jazz♦, ♦ragtime, rag♦.

‹BASS›, II, 473; ‹GR6›, VII, 682

ANG: hit, succes; NEM: Hit, Schlager, Erfolg, grosser Erfolg; FR: hit, succès, un grand succès, tube; IT: hit, successo, un grande successo.

ET: ANG hit = zadetek.

D: »Hit je v dobesednem prevodu ♦šlager♦, pri čemer se s ♦šlagerjem♦ ne misli na osladno, kičasto ♦zabavno glasbo♦, temveč na stopnjo priljubljenosti skladbe … (Tudi ♦šlager♦ kot osladna, kičasta ♦zabavna glasba♦ je lahko hit.)« (‹KN›, 94).

KM: Pojmi, ki odstopajo od ANG izvirnika, so sugerirani v ‹BR›, 202–203, in 236–237, pri čemer je povsem nejasno, po čem naj bi razlikovali pomen teh dveh pojmov.

»Osladna, kičasta ♦zabavna glasba♦« v D je opisni prevod NEM-besede »Schnulze«.

KR: V D se natančno opozarja na dvopomenskost hita in ♦šlagerja♦: ♦šlager♦ je lahko naziv za vrsto osladne, kičaste ♦zabavne glasbe♦, ter je sopomenka hita (NEM »Schlager« je v slovenščino prevzet v fonetični varianti in je dobeseden prevod ANG-izraza hit). Zdi se, da se v praktični uporabi v slovenskem jeziku ♦šlager♦ uporablja skoraj izključno kot naziv za vrsto ♦zabavne glasbe♦, medtem ko je hit kakršna koli uspešna skladba, vendar predvsem v ♦pop glasbi♦, ♦rock glasbi♦, včasih pa (tudi – gl. D) v ♦popularni glasbi♦ in v ♦zabavni glasbi♦. Priporoča se ohranjanje take pomenske diferenciacije.

GL: ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

PRIM: ♦šlager♦.

‹P›, 105 = v. ♦šlager♦

ANG: hyperchromaticism; NEM; Hyperchromatik; FR: hyperchromatisme.

ET: Grš. predlog hypér = nad; ♦kromatika♦.

D: Naziv za glasbo, ki uporablja ♦mikrointervale♦.

KM: Pojem navaja Boulez v naslednjem kontekstu: »Prvo, kar so skladatelji zahtevali od elektronskih sredstev, je bilo raziskovanje področja absolutnih intervalov. Tukaj nič ni nemogoče. Dosedanja temperacija na dvanajst enakih stopinj očitno izgublja svojo nujnost v trenutku, ko se iz neorganizirane ♦kromatike♦¹ preide v ♦vrsto♦. Intervalne delitve polstopnje so, kakor je znano, že preverjene, vse do ♦tretjine stopnje♦, ♦četrtstopnje♦ in šestine stopnje. ♦Eksperimenti♦ z ♦mikrointervali♦ so se komajda manifestirali v pomembnih delih; uveljavila se je nakekšna hiperkromatika², ne da bi se dejansko spremenil osnovni ♦sistem♦ delitve intervalov, četudi v neki zelo razširjeni ♦modaliteti♦.« (BOULEZ 1966c: 208)

KR: Malenkostna možnost, da razen o ♦kromatiki♦ govorimo tudi o ♦kromatizmu♦, čeprav sta pojma sopomenki (gl. KM in KR ♦kromatizma♦), nam ne daje pravice govoriti tudi o »hiperkromatizmu«, oz. o »ultrakromatizmu«, ker ta dva pojma ne označujeta sloga, obdobja ipd.

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrostopinja♦ = (mikroton), ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona).

PRIM: ♦kromatika♦ = ♦kromatizem♦, ♦ultrakromatika♦.

‹FR›, 40; ‹JON›, 126–127

1 V izvirniku se navaja »chromatisme«. V prevodu tega Boulezovega besedila v NEM (»An der Grenze des Fruchtlandes«, v EIMERT, H. (HRSG), 1955. Die Reiche. Informationen über serielle Misuk, H 1 (= Elektronische Musik). Wien-Ldn-Zürich: UE, 49.), ki je poln napak, je ta FR pojem preveden kot »Chromatik«.

2 V izvirniku se navaja »hyperchromatisme«, ki je v NEM preveden kot »Hyperchromatik«.

AN: hillbilly music, hillbilly jazz, Hillbilly 1900; NEM: Hillbilly, ländliche Volksmusik der Weissen in den USA; FR: hillbilly, musique champêtre produite par des blancs aux E. U.; IT: hillbilly, musica campestre eseguita dai bianchi negli S. U.

ET: AN (ameriški) hillbilly = slabšalni naziv za prebivalce oddaljenih ruralnih predelov na jugu ZDA; ♦jazz♦.

D: 1) »V južnih ZDA v glavnem ponižujoč naziv za glasbo belih prebivalcev ruralnih področij. Diskografska industrija je v veliki meri začela poveličevati izvirnost te glasbe, ko je bil odkrit njen komercialni potencial. Približno do sredine štiridesetih let je hillbilly music pomenilo isto kot ♦country and western (music)♦.« (‹HI›, 205; ‹KN›, 93)

2) »Hillbilly jazz je (naziv za) usmeritev v ♦jazzu♦, ki je nastala v Texasu, Louisiani in Oklahomi z mešanjem ♦bluegrassa♦ in prvin ♦jazza♦ in ♦bluesa♦.« (‹KN›, 93)

KM: Podobno kot pri ♦soulu, soul jazzu♦, ima tudi tukaj hillbilly pomen D 1, hillbilly jazz pa D 2.

Ekvivalenti v NEM, FR in IT, ki odstopajo od AN (ameriškega) izvirnika, so ponujeni kot razlaga pojma v ‹BR›, 236–237.

GL: ♦bluegrass (music)♦, ♦blues♦, ♦jazz♦, ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦country and western (music)♦, ♦country (music, country-glasba)♦.

‹BASS›, II, 471 = vodilka h ♦country and western♦; ‹HK›, 178; ‹RAN›, 378 = vodilka h ♦country and western (music)♦.

AN: heteronomous music; FR: musique hétéronome.

ET: Grš. héteros = drugačen, različen; nómos = zakon, pravilo.

D: 1) »Pojem, ki ga je ustvaril Iannis Xenakis, ko je hotel označit vrsto zunanjega konflikta, ki nastane, ko sta dva orkestra ali instrumentalista zoperstavljena tako, da vplivata na medsebojne odgovore na tekmovalen ali nasprotujoč si način. Xenakis trdi, da se ta tip igre ali dvoboja lahko strne v matrico, ki ustreza matematični teoriji igre. Primer take glasbe bi lahko bila ♦improvizacija♦ na tabli ali sitarju v indijski glasbi, pri čemer vsak glasbenik skuša zmesti ali izločiti ostale, a vendar znotraj danega okvira glasbenega sloga.« (‹FR›, 39)

2) »(Naziv za) glasbo, ki za izvedbo uporablja ‘igre’ ali ‘strategije’, pri čemer ustvarja konflikt in nedeterminirane rezultate. Pojem uporablja predvsem Xenakis.« (‹CP1›, 239).

KM: V XENAKIS 1981: 138–139 sam Xenakis le tako pojasnjuje pojem: »Bilo bi zanimivo, gotovo pa tudi koristno, premisliti o drugem razredu glasbenega diskurza (nasprotnem tistemu v ♦avtonomni glasbi♦ – op. N. G.), s katerim bi se vpeljalo predstavo o eksternem konfliktu med npr. dvema orkestroma ali dvema nasprotujočema si instrumentalistoma. Igra enega parta bi pogojevala in vplivala na igro drugega parta, in obratno. Razprava o ♦zvoku♦ bi se identificirala v strogem, včasih v stohastičnem sosledju dejanj zvokovnega zoperstavljanja, ki bi se dogajala po volji dveh (ali več) dirigentov ter po volji avtorja, vse skupaj pa bi bilo v dialektični ubranosti. Precizirajmo: zamislimo si konflikt med dvema orkestroma, od katerih ima vsak svojega dirigenta. Vsak dirigent upravlja z zvokovnimi operacijami proti zvokovnim operacijam drugega dirigenta. Vsaka operacija predstavlja neko taktiko. Srečanje dveh taktik ima lahko kvalitativno ali številčno vrednost, v korist enega ter na škodo drugega.«

GL: ♦avtonomna glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.

ET: Grš. héteros = drugačem, različen; ♦metrika♦.

KM: Osnova – ♦metrika’ – po D pomeni nauk, teorijo, ter z dodajanjem predpone »hetero-« nastaja pojem brez smisla, podobno kot pri ostalih pojmih v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki so izpeljani iz ♦metrike♦ (♦polimetrika♦, ♦spremenjljiva metrika♦).

KR: Heterometrika očitno pomeni isto kot ♦heterometer♦ ter je treba uporabljati ♦heterometer♦ namesto heterometrike.

GL: ♦metrika♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦spremenljivi meter♦ = (♦spremenjljiva metrika♦).

PRIM: ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦).

ET: Grš. Heterometría = razlika v ♦meri♦, od héteros = drugačem, različen in métron = ♦mera♦; pripona –metrija služi, predvsem v znanstveni terminologiji, za tvorjenje samostalnikov, ki označujejo merjenje, npr. geometrija (‹KLU›, 476; ‹OED›, IX, 702; ‹TLF›, XI, 748; ‹DEI›, 2444).

KR: Pojem je nesprejemljiv zaradi svojega nejasnega pomena: pripona »-metrija« je pretvorjena v samostalnik, katerega pomen se želi pojasniti s predpono »hetero-«. Očitno je, da heterometrija pomeni isto kot ♦heterometer♦ ter je namesto heterometrije treba uporabljati ♦heterometer♦.

GL: (♦ametrija♦), ♦meter♦, ♦polimeter♦, = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦).

PRIM: ♦heterometer♦ = (♦heterometrika♦).

AN: Heterometric (gl. KR).

ET: Grš. héteros = drugačen, različen; ♦meter♦.

D: »(Naziv za) skrajno svoboden odnos med ♦metrom♦ in ♦ritmom♦.« (‹FR›, 39).

KM: Pojem se srečuje precej redko, vendar ga je koristno uporabljati zaradi pojma ♦polimeter♦, pri katerem je odnos med različnimi ♦metri♦ prepoznaven (vsaj v zapisu), po analogiji z odnosom med ♦heterofonijo♦ in polifonijo.

KR: V ‹FR›, 39 (prim. D), je navedeno pridevniška oblika »heterometric« (= heterometrski), ne pa samostalnik. Samostalnika prav tako ni moč najti ne v ‹OED›, ne v ‹TLF›, ne v ‹DLI›.

Pojem je uporaben tudi zato, ker izključuje možnost uporabe neologizma »heteroritem« (prav tako po analogiji s ♦heterofonijo♦), ki ga vsebuje heterometer (‹MI›, II, 467).

GL: ♦iracionalni ritem♦, ♦meter♦, ♦multimeter♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).

PRIM: (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦).

AN: heterophony; NEM: Heterophonie; FR: hétérophonie; IT: eterofonia.

ET: Grš. héteros = drugačen, različen; phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »Heterofonija (je) superpozicija neke primarne ♦strukture♦ nad to isto ♦strukturo♦, vendar s spremenjenim aspektom; ne sme priti do zamenjave s polifonijo, pri kateri je ena ♦struktura♦ odgovorna za drugo.« (BOULEZ 1963: 135–136).

KM: Tak pomen heterofonije je značilen za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦. Koristno je opozoriti na ta pojem, kajti on nadomešča naziv za vse vrste sloga, ki jih ni mogoče razumeti kot polifonijo.

GL: ♦struktura♦, ♦tekstura♦.

‹BOSS›, 62; ‹CH›, 300; ‹FR›, 39; ‹L›, 258; ‹P›, 104