FOLK ROCK

ANG: folk rock, folkrock, folk-rock 1965; NEM: Folk Rock, Folkrock, Fusion der zwei Stile; FR: folk rock, folkrock, fusion des deux genres; IT: folk rock, folkrock, fusione dei due generi.

ET: ANG folk = ljudstvo; rock, rock glasba.

D: »(Naziv za) kombinacijo folklorne glasbe1 z amplificirano instrumentacijo rocka, v glavnem z bobni in električnimi godalnimi glasbili (gl. električni glasbeni instrumenti – op. N. G.). Obdelava skladbe Mr. Tambourine Man, ki so jo leta 1965 priredili The Byrds, se nasplošno pojmuje kot prvi primer te vrste.« (‹RAN›, 319)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT (kot tudi ANG-naziv folk-rock 1965) najbrž sugerirajo tolmačenje ANG-izvirnika v ‹BR›, 234–235. »Obdelava« v D je prevod ANG-pojma »cover version«: »V popularni glasbi (naziv za) posnetek, v katerem se predeluje kakšen prejšnji, po navadi zelo uspešen posnetek. Cilj takega posnetka, ki ne nujno, čeprav indirektno lahko prizna izvirnik, je pristop k širšemu komercialnemu trgu, pogosto tako, da se izvirnik prilagodi okusom nove, malo drugačne publike (npr. rock obdelave posnetkov rhythm and bluesa).« ‹RAN›, 211

GL: rock, rock glasba, soft rock.

PRIM: country rock.

‹HI›, 162; ‹KN›, 73–75

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR folka, folk glasbe, folk sloga.

FOLKLORIZEM

NEM: Folklorismus.

ET: ANG folk = ljudstvo, lore = nauk, znanje, tradicija (‹KL›, 441; ‹BKR›, II, 671).

D: V terminologiji glasbe 20. stoletja naziv za slogovno orientacijo, v kateri se skladatelj navezuje na različne folklorne vzore.

KM: V ‹V›, 239–242 (= »folk resources«), je ponujenih veliko primerov za f.

KR: Naziv se lahko učinkovito uporablja za označevanje slogovne orientacije, navedene v D, lahko pa ima tudi slabšalni pomen (gl. npr. D socialističnega realizma), posebno v zvezi z nacionalizmom kot negativnim pojmom. (O nacionalizmu v glasbi gl. SEDAK 1993.)

GL: glasba 20. stoletja.

PRIM: eksotizem.

‹M›, 521

1 Gl. KR folka, folk glasbe, folk sloga.

FOLK, FOLK GLASBA, FOLK SLOG

ANG: folk (music, style); NEM: Folklore, Volksmusik (gl. KR); FR: folklore (gl. KR); IT: folklore (gl. KR).

ET: ANG folk = ljudstvo; grš. stŷlos = pisalo, od tod: način pisanja, izvajanje ipd.

KR: Ta ANG-naziv, ki – kot samostalnik – pred različnimi samostalniškimi osnovami dobi pridevniško funkcijo (npr. v »folk music«, »folk instruments«, »folk rocku« itn.), bi v pridevniški funkciji moral biti preveden kot »ljudski«. »Ljudska glasba« ima npr. v slovenskem jeziku neizdiferencirano pomensko ujemanje z ANG-pojmom »folk music« (gl. ‹GR6›, VI, 693; ‹HK›, 140–143; ‹RAN›, 315–319), še posebej, če mislimo na sodobne pojave predvsem ameriških folk slogov. V tem Pojmovniku se pojem ponekod prevaja kot »folklora« oz. »folklorna glasba«, kar zopet ni popolnoma pravilno, ker je »folklora« izvirno »naziv za predmet etnologije1, ki vključuje tudi ljudsko glasbo2« (‹BKR›, 11, 67; prim. ET folklorizma). Ne glede na pomenske razlike med etnologijo, etnografijo in družbeno in/ali kulturno antropologijo, predvsem v ameriških družboslovnih znanostih (ki niso vprašanja, na katera bi morali odgovoriti v tem Pojmovniku), je treba poudariti, da se folklora (kot tudi folklorna glasba) v vsakdanji praksi manj uporablja v pomenu predmeta znanosti (ne glede na to, katere: etnologije, etnografije in družbene in/ali kulturne antropologije), temveč bolj v smislu, ki se vendarle zdi pomensko bolj diferenciran od »ljudske glasbe«. Je pa včasih tudi takšen (pogojno nepravilen) prevod ANG v pridevniški funkciji pomanjkljiv. Zato se je npr. v D gesel country (music), country glasba in jug band ohranil ANG-pojem v izvirni obliki. Kasneje se napoti na nekatere od pojmov v tem Pojmovniku, s katerimi se povezuje ta problem, njegovo rešitev bi morali iskati v večdisciplinarni razpravi, pri čemer – se zdi – ne bi smeli bežati pred rešitvami, za katere smo se odločili v prevodu D gesel country (music), country glasba in jug band, če se ne najdejo natančnejši in bolje definirani slovenski pojmi. ANG-beseda, predvsem v pridevniški funkciji, še posebej, če poimenuje različne ameriške folk sloge, ima resda komajda preciznost strokovne besede oz. tehničnega pojma, ker ima tudi sama večkrat neizdiferencirane pomene. Če se v prevodu ohrani izvirna oblika, se posredno pravzaprav opozarja tudi na problem njene izvirne nepreciznosti, ki se ji pravzaprav očitno ne da izogniti s kakšnim natančnejšim pojmom na ravni strokovne besede oz. tehničnega pojma.

GL: afro rock, ciganska lestvica, country (music), country glasba, Creole jazz, folklorizem, folk rock, funk(y), funky jazz, jug band, mersey beat, negro spiritual = (spiritual), novomodaliteta = (neomodaliteta), old time jazz, popularna glasba, primitivizem, reggae, saudade, sintetična lestvica, socialistični realizem, svetovna glasba (D 3), šanson.

1 V izvirniku »Volkskunde«.

2 V izvirniku »Volksmusik«. V ‹L›, 638, se »Volksmusik« izenačuje s popularno glasbo (prim. KR popularne glasbe).

FLUXUS

ANG: fluxsus; NEM: Fluxus, Fluxus-Bewegung.

ET: Lat. fluxus = tok, tek, iz fluere = teči; ANG tudi flux = strujanje, izpljunek, hrkelj, krvavitev.

D: 1) »Naziv FLUXUS … je leta 1960 izbral George Maciunas kot naslov za neko revijo, ki je morala predstaviti ideje tistih umetnikov, ki so se v svojih delih odrekli ustaljenih umetniških form in slogov. Revija ni nikoli izšla. Je pa omenjeno besedo uporabil za prvo serijo koncertov z naslovom ‘Najnovejša glasba’, ki jo je Maciunas organiziral v Wiesbadnu (kjer je občasno delal kot oblikovalec v ameriški vojski), od takrat beseda tava po umetnostih kot kakšen fantom.« (BLOCK-FREYBOURG 1983: 5)

2) »(Naziv za gibanje, ki ga je v New Yorku vzpodbudila) skupina skladateljev, pesnikov in umetnikov … v šestdesetih letih zaradi lastnega … zanimanja za dolgočasje, nevarnost in environmentalizem (gl. okoljska umetnost, environment, environmentalna umetnost – op. N. G.) kot umetniški koncept. Med tistimi, ki so bili povezani s fluxusom, so bili: Eric Anderson, George Brecht, Dick Higgins, Nam June Paik, Thomas Schmit, Jackson MacLow in La Monte Young.« (‹FR›, 31)

KM: F. je G. Maciunas zares utemeljil v Wiesbadnu, kot je navedeno v D 1, čeprav je intenzivno delovanje f. najbolj izrazito v New Yorku, kot je navedeno v D 2.

KR: Naziv je težko natančno definirati, v glavnem zaradi njegove večdisciplinarnosti, čeprav je f. kot gibanje pomembno pri vzpodbujanju nekaterih pojmov (tudi) v glasbi druge polovice tega stoletja (prim. npr. KM prozne glasbe). Tudi v priročni literaturi vlada zmeda določanja njegovega pomena. V ‹THO›, 71–72, se npr. definira kot evropska »akcijska oblika«, sorodna happeningu (čeprav se omenja, da je g. Maciunas njegov utemeljitelj), v ‹GR›, 75, pa se omenja celo Ligeti kot njegov kratkotrajni sodelavec (?!).

GL: akcijska glasba, antiglasba, okoljska umetnost, environment, environmentna umetnost, glasba za branje, glasba za oči, glasbeno gledališče, happening, intermedia (art) = mixed media (art) = multimedia (art), letrizem, mixed media (art) = intermedia (art) = multimedia (art), multimedia (art) = intermedia (art) = mixed media (art), neslišna glasba, performans, zasebna glasba, prozna glasba, totalno gledališče, vidna glasba, zvokovna poezija.

‹CP1›, 239; ‹M›, 557–559; SOHM 1970

FILTER ŠUMA

ANG: noise filter; NEM: Höhenfilter, Rauschfilter.

ET: Filter.

D: »(Naziv za) preprost filter, ki potiska visoke frekvence ter tako zmanjšuje motnje, ki povzročajo šum.« (‹EN›, 189)

GL: filter, šum.

PRIM: filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter za nadzor napetosti = (VCF) = (voltagecontrolled filter), filter zvokov(n)e barve = filter formantov, nizkoprepustni filter, oktavni filter, pasovnoprepustni filter, pasovna zapora, univerzalni filter, visokoprepustni filter.

‹HI›, 383

FILTER ZA NADZOR NAPETOSTI = (VCF) = (VOLTAGE-CONTROLLED FILTER)

ANG: voltage-controlled filter; NEM: spannungssgesteuerter Filter.

ET: Filter; nadzor napetosti .

D: »(Naziv za) modul v sintetizatorju, ki pomembno določa elektronsko oblikovanje zvoka po načelu subtraktivne sinteze zvoka. Nihaji, ki jih proizvede oscilator ali generator šuma, se določajo s filtrom za nadzor napetosti, tako da se potiska ali krepi določeno frekvenčno območje. Posledica je sprememba oblike vala, ki se sliši kot sprememba zvokov(n)e barve.« (‹EN›, 264)

GL: elektronska glasba, filter, nadzor napetosti = (VC) = (voltage control).

PRIM: filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter šuma, filter zvokov(n)e barve = filter formantov, nizkoprepustni filter, oktavni filter, oscilator z nadzorom napetosti = (VCO) = (voltagecontrolled oscillator), pasovnoprepustni filter, pasovna zapora, univerzalni filter, visokoprepustni filter.

‹DOB›, 162; ‹FR›, 100

FILTER FORMANTOV = FILTER ZVOKOV(N)E BARVE

ANG: formant filter; NEM: Formantfilter, Klangfarbenfilter.

ET: Formant(i); filter.

D: 1) »(Naziv za) elektronski filter, ki poudari izključno ozek frekvenčni pas. Filtri formanta se uporabljajo za menjavanje barve v generiranih oblikah valov.« (‹PR›, 31)

2) »(Naziv za) pasovni filter, ki rabi za poudarjanje tistih formantov, ki pomembno določajo vokalno in instrumentalno zvočnost. Pogosto se uporabljajo pri oblikovanju zvoka pri elektronskih glasbenih instrumentih.« (‹HI›, 162)

KM: Eden od elektronskih glasbenih instrumenov, v katerem se f. f. uporablja za oblikovanje zvoka, je elektronski monokord.

KR: Obe D sta nesmiselni in kar najbolje govorita o nesmiselnosti samega pojma. V D 1 je nejasno, zakaj bi to moral biti prav ozek frekvenčni pas. V D 2 pa je vprašljivo, kakšno zvezo z oblikovanjem zvoka pri elektronskih glasbenih instrumetnih imajo tisti formanti, ki pomembno določajo vokalno in instrumentalno zvočnost.

Naziv je na določen način tavtološki: vsako filtriranje tona, zvoka ali šuma je pravzaprav spreminjanje njegove barve. F. f. bi torej morali biti samo tisti filtri, ki filtrirajo izključno formante kot parciale, ki pomembno določajo barvo.

GL: elektronska glasba, elektronski glasbeni instrumenti, filter, formant,

zvokov(n)a barva = (barva) = barva zvoka = (zvočna barva).

PRIM: filter za nadzor napetosti = (VCF) = (voltage-controlled filter), filter šuma, nizkoprepustno sito, oktavni filter, pasovnoprepustni filter, pasovna zapora, univerzalni filter, visokoprepustni filter .

FILTER, FILTRI

ANG: filter; NEM: Filter, Sieb (zastarelo); FR: filtre; IT: filtro.

ET: Srednjeveška lat. filtrum = (dobesedno) cedilo ‹KLU›, 214).

D: »Naziv za elektronske naprave, ki kot samostojne naprave, kot so moduli, ali pa tudi kot sestavni deli kakšne elektronske naprave, spreminjajo zvokovno barvo signala, tako da jo z določanjem frekvenčnega območja ojačujejo ali zmanjšujejo. S filtri lahko popravljamo nepotrebne nepravilnosti v frekvencah (izenačevalnik); z njimi se lahko zvočni signal deli na različna frekvenčna območja (vokoder), pa tudi oblikuje zvok. Zato se filtri na več področjih uporabljajo v avdiotehniki in v glasbeni elektroniki. Z njimi se lahko zmanjšajo nezaželene motnje šuma (filter šuma), lahko pripomorejo k ustvarjanju posebnih učinkov ali pa so, kot filtri z nadzorom napetosti, nezamenljivi v suptraktivni sintezi zvoka pri sintetizatorjih.« (‹EN›, 80)

KM: V slovenščini se spodbuja tudi uporaba slovenskega ustreznika: sito.

GL: elektronska glasba, filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter za nadzor napetosti = (VCF) = (voltage-controlled filter), filter šuma, filter zvokov(n)e barve = filter formantov, izvenačevalnik = (ekvalizator) = (equalizer), nizkoprepustni filter, oktavni filter, pasovno sito, pasovna zapora, sintetizator = (synthesizer), subtraktivna sinteza zvoka, univerzalni filter, visokoprepustni filter, vokoder = (vocoder).

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, II, 56; ‹CP1›, 239; ‹CP2›, 341; ‹DOB›, 73–78; ‹EH›, 93–94; ‹FR›, 30; ‹GRI›, I, 742; ‹HI›, 156; ‹HK›, 137; ‹HO›, 378; ‹HU›, 81; ‹KN›, 72; ‹M›, 63; ‹POU›, 200; ‹P›, 81; ‹RAN›, 307; ‹RIC›, II, 124; ‹RL›, 288–289; ‹RUF›, 121–122 = elektronski glasbeni instrumenti; ‹V›, 236