Mesec: februar 2017

KR: Pridevnik je napačen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveč iz »elektrona« (‹ŠPR›, 157–159).

PRIM: ♦elektronski studio♦ = ♦studio za elektronsko glasbo♦.

KR: Pridevnik je napačen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveč iz »elektrona« (‹ŠPR›, 157–159).

PRIM: ♦elektronski monokord♦.

KR: Pridevnik je napačen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveč iz »elektrona« (‹ŠPR›, 157–159).

PRIM: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

KR: Pridevnik je napačen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveč iz »elektrona« (‹ŠPR›, 157–159).

PRIM: ♦elektronske orgle♦.

KR: Pridevnik je napačen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveč iz »elektrona« (‹ŠPR›, 157–159).

PRIM: ♦elektronska glasba♦.

NEM: = ♦elektronska glasba♦.

KM: Pojem je priporočljivo uporabljati v premišljenih znanstvenih in strokovnih besedilih, če se misli na tisto ♦elektronsko glasbo♦, ki je, kot nasprotje francoski ♦musique concrète♦ (gl. KR ♦konkretne glasbe♦), nastajala na začetku petdesetih let v ♦Studiu za elektronsko glasbo♦ Zahodnonemškega radia v Kölnu (gl. STOCKHAUSEN 1963d; tudi: D 5 in zaključek KR ♦elektronske glasbe).

ANG: electronium; NEM: Elektronium; FR: electroniurn; IT: electronium, elektronium.

ET: Grš. ḗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174);

D:1) »(Naziv za) enoglasni, trioktavni ♦elektronski glasbeni instrument♦ s tipkami v obliki prepolovljene harmonike. Proizvaja ga tovarna Hohner od leta 1950. K. Stockhausen je uporablja elektronij v skladbi Prozession.« (‹RUF›, 122)

2) »(Naziv za) instrument, ki ga je izumil H. Bojé za izvedbo s Stockhausenovim ansamblom (1967–72): to je ♦sintetizator♦, ki se nadzira s klaviaturo ali potenciometrom.« (‹GR›, 69)

3) »(Naziv za) instrument ♦elektronske glasbe♦, ki lahko posnema klavir, ♦orgle♦, godalna in pihalna glasbila.

KR: D 3 je povsem neobvezujoča: ♦elektronska glasba♦ tako redko uporablja ♦elektronske glasbene instrumente♦, kot so razumljeni tu, da je bolje, da jih ne povezujemo z njo, ker ima svoje specifične instrumente, kot so: ♦filtri♦, ♦generatorji♦, ♦oscilatorji♦ ipd. (gl. KR ♦elektronske glasbe♦).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹BASS›, II, 120; ‹GRI›, I, 693–694 = samo v pomenu D 1

ANG: electrochord; NEM: Elektrochord; IT: elektrochord.

ET: Grš. ḗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); khordḗ = struna (‹DE›, 169).

D: 1) »(Naziv za) ♦električni klavir♦, ki ima obliko navadnega koncertnega klavirja. V začetku tridesetih let ga je izdelal O. Vierling v Berlinu, od leta 1936 ga je proizvajalo podjetje August Forster. ♦Zvok♦ proizvajajo elektrostatične zvočnice, ki jih lahko upravljamo posamezno.« (‹RUF›, 120)

2) »(Naziv za) instrument, ki ga je iznašel P. Eötvös za izvedbe s Stockhausenovim ansamblom (1968–72): sestavljen je iz madžarskih kmečkih citer s petnajstimi strunami, katerih ♦zvok♦ se je lahko transformiral s ♦sintetizatorjem♦ VCS–3.« (‹GR›, 68)

KR: V ‹GR6›, VI, 106, se e. (v pomenu D 1) uvršča v »elektrofonske klavirje« (= »electrophonic piano«), medtem ko se v ‹GRI›, I, 695–696, ta pojem ne uporablja kot klasifikacijski, temveč kot naziv za vrsto klavirja, ki jo je razvil R. Eisenmann v Berlinu med letoma 1885 in 1913. Toda v ‹GRI›, I, 695, se e. vendarle uvršča med ♦električne klavirje♦. Podobno se v ‹GR6›, VIII, 78, ♦Hammondove orgle♦ s tehničnega vidika ne uvrščajo med ♦orgle♦, temveč med »elektronske instrumente s tipkami« (= »electronic keyboard instrument«). Takšno obmetavanje z izmišljenimi pojmi ni primerno za avtoritativnost vira, iz katerega prihaja.

GL: ♦električni klavir♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹BASS›, II, 120 (= v pomenu D 1); ‹BKR›, II, 15 (= v pomenu D 1); ‹HI›, 141 (= v pomenu D 1); ‹RL›, 255 (= v pomenu D 1)

ANG: electrophonic music.

ET: Grš. ḗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); grš. phónḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: Isto kot ♦elektronska glasba♦.

KR: Naziv se pojavlja ‹FR›, 26, z vodilko k pojmu ♦elektronska glasba♦ (tu se omenja tudi »elektrosonična glasba«). (V ‹APE›, 90, se navajajo »elektrofonična glasbila« kot sopomenka ♦elektronskih glasbenih instrumentov♦.)

Čeprav ima po ET natančnejši pomen od npr. ♦elektroakustične glasbe♦ (posebno glede na omejen pomen elektroakustike v ‹FR›, 25 – gl. KR ♦elektroakustične glasbe♦), se naziv tako malo uporablja, da ga je bolje izključiti iz rabe in namesto njega uporabljati ♦elektronsko glasbo♦.

PRIM: ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, ♦elektroakustična glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦glasba za trak♦ = (music for tape, tape music), ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrete♦), ♦music for tape, tape music♦, ♦sintetična glasba♦.

ANG: elektrophon, electrophone; NEM: Elektrophon; FR: electrophone; IT: elettrofono.

ET: Grš. ḗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); grš. phónḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: 1) »Prvi naziv, ki ga je Jörg Mager dal svojemu ♦sferofonu♦.« (‹GRI›, I, 695)

2) »(Naziv za) kromatično uglašen instrument, sestavljen iz različnih električnih proporcev. Igra se s klaviaturo in proizvaja šumeč, tresoč ♦zvok♦; izumil ga je nizozemski skladatelj Daniel Ruyneman in ga leta 1922 uporabil v svoji simfoniji.« (‹EIN›, 167)

KM: Iz D je razvidno, da s pojmom e. očitno razumemo dva instrumenta. Naziv v pomenu D 2 ni bil najden v drugih virih.

KR: V ‹FR›, 27, se trdi, da je e. potomec ♦sferofona♦, kar je glede na D 1 napačno (prim. D ♦sferofona♦).

Pojma ni treba mešati z e. kot nazivom za družino instrumentov (gl. KR ♦elektronskih glasbenih instrumentov♦), čeprav se v literaturi e. največkrat navaja v tem pomenu.

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦kaleidofon♦ (D 1), ♦partiturofon♦, ♦sferofon♦.

‹L›,172