ANG: derivation row, derived set; NEM: abgeleitete Reihe; FR: série derivée; IT: serie derivata.
ET: ♦Derivacija♦; ♦serija♦.
D: Naziv za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki jo dobimo z ♦derivacijo♦.
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrsta, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.
‹FR›, 21; ‹HO›, 306; ‹L›, 470
ANG: derivation (technique).
ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekočino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (‹KLU›, 129, 136).
D: »(Naziv za) konstrukcijo ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ s transformacijo ♦segmenta♦ (♦trikorda♦, ♦tetrakorda♦, ♦heksakorda♦). ♦Vrsta♦ v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931–1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in četrti ♦trikord♦ transponiran ♦rakov obrat♦ (= ROt), transponiran ♦rakov postop♦ (= Rt) in transponiran ♦obrat♦ (= Obt) prvega ♦trikorda♦, ki je v ♦osnovni obliki♦ (= O):«
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦heksakord♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.
PRIM: ♦segmentacija (vrste, serije)♦.
ANG: delta wave.
ET: Po veliki grški črki delta, ki je trikotne oblike; ♦ton♦.
KM: Naziv je najden samo v ‹FR›, 21, kot vodilka za ♦trikotni val♦.
KR: Priporočljiva je izključno uporaba ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦ namesto zelo redkega d. n., t., v.
PRIM: ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦.
= ♦PARCIAL(I), PARCIALNI TON(I)♦
= ♦WORK IN PROGRESS♦
= ♦ZAMIK♦ = ♦ZAKASNITEV♦
ANG: black sound.
D: »(Naziv za) ♦tišino♦. Črni zvok je nasprotje elektronskemu ♦belemu šumu♦, v katerem zvenijo vse frekvence.« (‹FR›, 10)
KR: V izvirni ANG-različici D se ne omenja ♦belega šuma♦, ampak »beli ♦zvok♦« (= »white ♦sound♦«), s čimer se postavlja bistvena razlika med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦.
GL: ♦šum♦, ♦zvok♦.
PRIM: ♦beli šum♦, ♦obarvani šum♦, ♦modri šum♦, ♦rožnati šum♦, ♦tišina♦
‹CP1›, 238
ANG: alphanumeric, alphameric notation.
ET: Lat. notation = zapisovanje, označevanje, iz notare = označiti, zapisati, iz nota = znak, znamenje, pisni znak (‹KLU›, 508).
D: »(Naziv za) kombinacijo črk in številk, ki predstavljajo glasbeno notacijo v kakšnem računalniškem programu.« (‹FR›, 4)
GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦.
PRIM: (♦alfanumerična notacija♦).
= ♦ČETRTSTOPINJA♦ (ČETRTTONSKA GLASBA) = ♦ČETRTSTOPINJSKA GLASBA♦
ANG: quarter tone music, quarter-tone music; NEM: Vierteltonmusik, Viertelton-Musik; FR: musique en quarts de ton; IT: musica a quarti di tono.
D: Naziv za glasbo, ki za zvočno gradivo uporablja ♦četrtstopnjo♦ kot temeljni ♦mikrointerval♦.
KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj je treba ♦četrttonsko glasbo♦ zamenjati s č. g. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).
V ‹L›, 631, se kot FR-sopomenka s č. g. navaja »mikrotonalitetna glasba« (= »musique microtonale«), kar je napačno, saj ♦mikrotonaliteta♦ ne zajema samo ♦četrtstopnje♦, temveč tudi ostale intervale, manjše od temperirane male sekunde (gl. D ♦mikrointervala♦). Prav tako je v ‹L›, 360, enako problematičen pojem »mikrotonalizem« (= »microtonalismo«), ki se prav tako enači s č. g.
GL: ♦četrtstopnje♦ = (četrtton), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.
‹BKR›, IV, 304; ‹EIN›, 678; ‹G›, 39; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HI›, 508–509; ‹MELZ›, I, 401 = »četrttonska glasba«; ‹P›, 48