MIKROPOLIFONIJA

NEM: Mikropolyphonie; FR: micropolyphonie.

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben; predpona poli- od polý = mnogo; phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) poseben aspekt polifonije, ki se pojavlja v sodobni glasbi. Če je bistvo klasične polifonije v sočasnem gibanju več melodično in ritmično1 samostojnih glasov, ki se posebej zaznavajo v svojih indivualnih potekih in ki jim z ušesom lahko sledimo, potem mikropolifonija kaže drugačne značilnosti in služi kot sredstvo za ustvarjanje specifične zvokov(n)e barve2. Mikropolifonija zahteva veliko število črt, postavljenih gosto eno nad drugo; zaznamujejo jih majhni intervali, med seboj pa se razlikujejo le v drobnih melodičnih in ritmičnih detajlih1, tako da jih ne opažamo posamezno, temveč se zlivajo v zvok celote, čeprav sočasno vsaka nanj do neke mere vpliva. Mikropolifono … tkivo se zdi statično, komajda premaknjen zvočni blok, znotraj katerega se neprestano dogajajo medsebojna trenja številnih melodičnih linij, ta pa se kažejo v neprestanem osciliranju in nihanju zvoka, ki se na ta način sublimira v (zvočno) barvo2. Ko so linije mikropolifonega tkiva postavljene ena nad drugi v intervalih sekunde, kakor je najpogosteje, potem tako tkivo postane sorodno klastru. Za tvorca mikropolifonije imamo … Györgyja Ligetija, njegova skladba Atmosphères za veliki orkester (1961) pa je prototip mikropolifonega glasbenega izražanja; notni primer … kaže samo del karakteristične strukture3 omenjenega dela, ki na tem mestu v celoti obsega 56 glasov.« (‹MELZ›, II; 579–580)

MIKROPOLIFONIJA: Ligeti, Atmosphères

KM: V LIGETI 1971: 516 Ligeti takole opisuje mikropolifonijo: »(tako je v Apparitions iz 1958/59) nastala ‘neslišna’ polifonija, tj. mikropolifonija, v kateri so posamezni momenti neslišni, čeprav vsak posamezni moment ­določa značaj celotne polifone mreže. Z drugimi besedami: posamezni parti in glasbena konfiguracija v poteku teh partov ostajajo neopazni, je pa vsak part in vsaka konfiguracija transparentna glede na splošno strukturo, ker sprememba neke malenkosti – vsaj malo – spreminja vsesplošni rezultat. V … Atmosphères (1961) sem naprej razvil metodo mikropolifonije. Mreža je postala bolj prefinjena, eliminirani so ostanki ritmičnih oblik, mikropolifonija je bila uporabljena za realiziranje postopne transformacije zvokov(n)e barve in tkiva.«

KR: D in citat v KM popolno določata pomen pojma. Namesto o strukturi je bolje govoriti o teksturi, ker se tako poudarja neopaznost konstitutivnih prvin (npr. višina tona in ritmični obrazci), ki v svojih mikropolofonih odnosih prehajajo v novo (zvokovno) kvaliteto. Zato se mikropolifonijska tekstura mora opisovati tudi po merilu gostote, podobno kot statistična glasba. V tem smislu je posebno zanimiv Ligetijev komentar tipologije serialne glasbe (točkaskupinapolje; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹HU›, 868).

GL: skupina, skupinska skladba, gostota, sprememba gostote, stopnje gostote, permeabilnost, polje, postserialna glasba, skladanje klastrov = (Clusterkomposition), skladba iz klastrov = (Clusterkomposition), skupek tonov, statistična glasba, struktura, tekstura, tonsko polje.

‹BOSS›, 90; ‹CP1›, 240 = NEM oblika pojma; ‹CP2›, = NEM oblika pojma; ‹EH›, 204; ‹G›, 53; ‹M›, 551

1 Bolje bi bilo »ritemski«, gl. KR ritma.

2 Bolje bi bilo »zvokov(n)e barve«, gl. KR »zvokov(n)e barve«.

3 Bolje bi bilo tekstura namesto struktura. Gl. KM mikropolifonije in D 6 teksture.

MIKROINTERVALNA LESTVICA

ANG: microtonal scale; NEM: Mikrointervall-(Ton)leiter.

ET: Mikrointerval.

D: Naziv za vsako lestvico, ki je konstruirana na temelju mikrointervalov oz. intervalov, manjših od temperirane male sekunde.

KM: V glasbi 20. stoletja so možnosti deljenja oktave na intervale, manjše od male sekunde, skoraj neskončne, tako v teoriji kot tudi v skladateljski praksi. ‹G›, 39–41, navaja nekatere izmed možnosti. Komatska lestvica, ki so jo podpirali italijanski futuristi, predlaga delitev na 53 tonov, oz 52 intervalov (gl. KR komatske lestvice). V tem Pojmovniku se posebej govori o četrtstopinjah, dvanajstini stopinje in tretjini stopnje.

Po zgledu tujiih jezikov (npr. microtone, microtonal v ANG) se interval, manjši od male sekunde, pri nas včasih napačno imenuje mikroton namesto mikrostopinja. V KR celostopinjske lestvice se natančno opozarja na ta problem, ter se zato namesto četrttona priporoča četrtstopinja, namesto četrttonske glasbe četrtstopinjska glasba, namesto dvanajstine tona dvanajstina stopinje, namesto tretjine tona tretjina stopinje.

KR: V mikrointervalni lestvici je zaobidena nevarnost uporabe mikrotona namesto mikrointervala (kot v ANG). Mikrointerval kot sopomenka mikrostopinje najbolj kaže, koliko se stopinja v tej in podobnih zvezah razlikuje od stopnje oziroma koliko pravzaprav posredno domneva interval (gl. KR celostopinjska lestvica).

GL: četrtstopinja = (četrtton), četrtstopinjska glasba = (četrttonska glasba), dvanajstina stopinje = (dvanajstina tona), hiperkromatika = ultrakromatika, komatska lestvica, lestvica, mikrointervalna lestvica, mikrotonaliteta, tretjina stopinje = (tretjina tona).

MIKROINTERVAL

ANG: microtone, microinterval; NEM: Mikrointervall, Mikro-Intervall, Mikroton; FR: micro.intervalle; IT: microintervallo, microtono.

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben; lat. intervallum = (dobesedno) prostor med dvema prsobranoma, predlog inter = med, sredi in vallum = prsobran (‹KLU›, 334, 335).

D: »(Naziv za) interval, manjši od polstopnje (male sekunde), tj. četrtstopinja, šestina stopnje (kar je tretjina polstopnje, oz. male sekunde). Nekateri skladatelji v 20. stoletju (npr. Hába, Stein, Carrillo, Chávez) so eksperimentirali z mikrointervalno glasbo, ampak rezultati niso bili splošno sprejeti, ker zahodna ušesa ne morejo razločiti tako majhnih intervalov.« (‹APE›, 176–177)

KM: V glasbi 20. stoletja je mikrointervale uporabljalo več skladateljev, kot jih omenja D. Pravzaprav obstaja nepregledna množica skladateljev, ki so iz mikrointervalov sestavljali posebne lestvične sisteme (gl. mikrointervalna lestvica). V tem-le Vodniku se posebej govori o četrtstopinjah, dvanajstini stopnje in tretjini stopnje kot o mikrointervalih. V zvezi s Hábinim ukvarjanjem z mikrointervali gl. HÁBA 1927; HÁBA 1937 in HÁBA 1971. Ameriški skladatelj H. Partch je oktavo delil na 43 intervala (gl. PARTCH 1979: 109–137). Na posebno zanimiv način se je z mikrointervali ukvarjal francoski skladatelj ruskega porekla I. Višnjegradski (gl. WYSCHNEGRADSKY 1972).

KR: Mikrointerval je pravzaprav sopomenka mikrostopinje. ANG »microtone« nakazuje možnosti napačnega prevoda v »mikroton«. V KR celostopinjske lestvice je natančno razloženo zakaj je to narobe.

V ‹GR› se nahaja napačna D (pod geslom »microtones«): »intervali manjši od oktave«.

GL: četrtstopinja = (četrtton), četrtstopinjska glasba = (četrttonska glasba), dvanajstina stopinje = (dvanajstina tona), hiperkromatika = ultrakromatika, komatska lestvica, lestvica, mikrointervalna lestvica, mikrotonaliteta, tretjina stopnje = (tretjina tona), ultrakromatika = hiperktomatika.

PRIM: mikrostopinja = (mikroton).

‹BASS›, III, 133–134; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 342; ‹EH›, 203; ‹G›, 39–41; ‹IM›, 243; ‹JON›, 163–165; ‹MI›, III, 204; ‹P›, 184

MIDI

ANG: MIDI; NEM: MIDI.

ET: Kratica od ANG »musical instrument digital interface« = »digitalni vmesnik za glasbene instrumente«.

D: »(Naziv za vmesnik) ki se je razvil po predlogu več japonskih in ameriških proizvajalcev (v glavnem Rolanda, Oberheima in Sequential Circuits) za konstruiranje ‘univerzalnega’ digitalnega vmesnik, ki bi omogočil medsebojno komunikacijo instrumentom, kot sta vzorčevalnik in sekvenčnik Preliminarna specifikacija se je razvila na koncu 1982., prvi instumenti z MIDI-jem – ‘Prophet 600’ od Sequentiala in ‘Jupiter 6’ od Rolanda, oba analogna (večglasna) sintetizatorja – sta bila predstavljena na začetku 1983. Končna verzija specifikacije … je bila objavljena avgusta 1983.« (‹DOB›, 102)

KM: Pojem se vedno piše z velikimi črkami (verjetno zato, ker je kratica; gl. ET), ter je to navado treba obdržati tudi v našem jeziku.

GL: avtomatska glasba = računalniška glasba, elektronska glasba, vmesnik = (interface), sintetizator = (synthesizer), vzorčevalnik = (sampler).

‹BKR›, V, 71; ‹EN›, 140; ‹HK›, 242–243

MIDDLE OF THE ROAD

ANG: middle of the road, middle-of-the-road; NEM: Middle of the Road.

ET: ANG = po sredi poti, ceste, srednja pot, cesta.

D: »Middle of the Road ali srednja pot (ki ni vedno zlata) je (naziv za) sredino mainstream rocka, torej je povsem na sredini, ter je zato bližje pop glasbi kot pa rocku. V to glasbo sodijo … (razne skladbe) tipa šlagerja, opremljene z ritmom in studijsko tehniko, ‘sposojeno’ od rocka … Primeri za middle of the road so zgodnji Monkees, The Osmonds, Cowsills … in – kakor že ime skupine pravi – Middle of the Road.« (‹KN›, 132).

KM: Ortografija z vezaji je pogostejša, ko se pojem uporablja kot pridevnik. V ‹HK›, 242, je navedeno tudi redko uporabljana kratica »MOR«.

KR: V D je bil neprevidno uporabljen pojem mainstream v povezavi z rockom, ker se najpogosteje uporablja vezano za jazz (gl. D mainstream jazza). (Pojem mainstream v ‹KN›, 128, se najde samo v povezavi z diskografskim podjetjem Mainstream Records; tukaj torej ni ne tehnični pojem in ne strokovni izraz iz terminologije rock glasbe).

Middle of the road lahko načeloma sprejmemo kot »srednjo pot« (»ki edina nikoli ne bo pripeljala v Rim« – gl. SCHÖNBERG 1980: 66), je pa pojem kot tehnični pojem oz. strokovni izraz veliko bolj jasen v ANG izvirniku v terminologiji pop glasbe in rock glasbe.

GL: pop, pop glasba, rock, rock glasba.

METRIKA

ANG: metric(s) (‹LEU›, 301), metrics (‹P›, 184; ‹RAN›, 516) (gl. KR); NEM: Metrik; FR: métrique; IT: metrica.

ET: Grš. metrik (tékhnē) = nauk o sestavljanju verzov, od métron = mera, pesniška stopica (‹KLU›, 476).

D: »(Naziv za) vedo o verzu, tj. o količini raznih vrst stopic, ki tvorijo verz in o različnih načinov povezovanja verzov v kitico. Glasbena metrika je veda o spajanju enako velikih časovnih odsekov … v glasbeno relevantne enote višje vrste.« (‹HO›, 608; ‹HU›, 567)

KM: V terminologiji glasbe 20. stoletja je metrika osnova za tvorbo raznih drugih specifičnih pojmoGL: heterometrike, polimetrike, spremenljive metrike.

KR: Kakor je poudarjeno v D, je metrika nauk oz. teoretična disciplina, ki preučuje možnosti povezovanja časovnih enot v glasbi. Nikakor ni sopomenka metra oz. »-metrije« kot osnove, iz katere so izpeljani pojmi ametrija, heterometrija in polimetrija. Zato s o pojmi kot so heterometrika, polimetrika in spremenljiva metrika nesmiselni, ker ne ciljajo na metriko kot vedo in teorijo, temveč na specifično skladateljsko prakso metrske organizacije v glasbi 20. stoletja, pod katero se razume horizontalno in vertikalno kombiniranje razlličnih metrov (ne pa metrik kot ved, teorij!). Pravilni pojmi so zato heterometer, polimeter in variabilni meter. Prav tako so nesmiselni pridevniki od heterometrike (»heterometričen«) in polimetrike (»polimetričen«).

ANG oblika »metrics« je problematična. Najdemo ga le v ‹RAN›, 516, skupaj s »harmonics« in »rhytmics«, v povezavi s Kvintilijanovo klasifikacijo glasbe (v smislu lat. pojma »musica«), torej v pomenu, ki je relevanten v smislu prjšnje D. Predlogi v ‹LEU›, 301 (NEM Metrik = ANG metrics), v ‹LEU›, 333 (NEM Rhytmik = ANG rhytmics), in v ‹P›, 184 (NEM Metrik = ANG metrics), niso verodostojni, ker očitno gre za nasilne prevode. V ‹OED›, IX, 698, se navaj oblika kot v tukajšnji D, brez –s, čeprav se opozarja, da se lahko pojavi tako v ednini kot tudi v množini, tj. z ali brez –s. V ‹BR›, in v ‹L› se pojem sploh ne navaja kot samostalnik.

GL: heterometer = (heterometrija) = (heterometrika), polimeter = (polimterija) = (polimetrika), variabilni meter = (spremenljiva metrika).

PRIM: (ametrija), meter, ritmika.

METRSKA MODULACIJA = (METRIČNA MODULACIJA)

ANG: metric, metrical modulation; NEM: metrische Modulation.

ET: Meter, modulacija.

D: 1) »(Naziv za) postopno spremembo enega metrskega pulza (D 1) v drugega. E. Carter pogosto uporablja metrsko modulacijo in jo opisuje kot ‘korelacijo strukture različnih hitrosti’ (CARTER 1969: 193).« (‹JON›; 160–161)

2) V teoriji serialne glasbe K. Stockhausena je to naziv za postopne spremembe metra in tempa, ki naj bi bile ekvivalent za modulacije’ iz ene tonalitete v drugo v glasbi tonalitetne tradicije, vse po načelu serialne enotnosti parametra. Npr.:

(STOCKHAUSSEN 1963: 117).

KM: Metrsko modulacijo je treba razlikovati od polimetra, multimetra in variabilnega metra, ker se v njej metrske spremembe dogajajo postopno, poleg tega pa se – sploh pri Stockhausenu (npr. v skladbah Zeitmasse in Grupe) – ne spreminjajo samo metri, temveč tudi tempo (posebej se v partituro vpisujejo metronomske oznake za spremembe tempa)

GL: makročas/mikročas, meter, modulacija (KM), multimeter, polimeter = (polimetrija) = (polimterika), variabilni meter = (spremenljiva metrika).

‹FR›; 51–52; ‹GR›, 119–120; ‹SLON›, 1465; ‹V›, 479

METRSKA DISONANCA

ANG: metric disonance.

ET: Meter; lat. dissonantia = neskladje, neusklajenost, od dissonare = slabo zveneti, biti neusklajen, od predpone di(s), ki negira osnovo, in sonare = zveneti, od sonus = ton, zvok (‹KLU›, 146, 147).

D: »(Naziv za) sočasno uporabo metrskih enot iste velikosti, vendar s poddelitvami različnih velikosti. Primer, ki ga navajata Cooper in Meyer (COOPER-MEYER 1960: 108) iz Bartókovega III. klavirskega koncerta je ritemsko notiran tako:

Konsonanca obstaja na začetku vsakega obrazca (2 x 3/8 in 3 x 2/8), disonanca pa obstaja znotraj enote.« (‹JON›, 160)

KM: Notni primer se nanaša na 4. in 5. takt v III. stavku Bartókove skladbe, ki je omenjena v D. Iz njega je jasno, da gre za dva 3/8 takta s ­štirimi ritmičnimi obrazci: a) 1+2; 2) 2+1 (zgornji part); c) 2+1; d) 1+2 (spodnji part). S kombiniranjem obrazcev se izgubi metrska opora na začetku drugega takta (spodnji part sugerira potek: 2+2+2 nasproti zgornjemu, ki ostaja v tridelni delitvi: 1+2 / 2+1), ter se tako ustvari vtis vertikalnega polimetra (gl. D). Disonantno je v tem – v prenesenem pomenu – razbijanje metra, čeprav zapis tega ne sugerira. Primer bi se polimetrsko lahko zapisal tako, da bi zgornji part pustili v 3/8 meri, spodnjega pa zapisali v 2/8 – seveda z obveznim premikom taktnice, kar bi pa zakompliciralo zapis.

KR: Čeprav je slušni vtis polimetrski, se tukaj po merilu zapisa ne more govoriti o polimetru (gl. KR polimetra). Pojem je vseeno uporaben ravno zaradi razlikovanja takih primerov od polimetra.

GL: polimeter = (polimterija) = (polimterika), poliritem = (poliritmija) = (poliritmika), nasprotni ritem