VSEKOMBINATORIČNA VRSTA, SERIJA

ANG: all–combinatorial set.

ET: Kombinatoričnost; serija.

D: »(Naziv za) dvanajsttonsko vrsto, serijo, ki je konstruirana na način, da prvih šest not (heksakord) vseh njenih transformacij na eni ali več ravneh transpozicije ne ponavlja nobene od prvih šestih not izvirne vrsteVrsta za Tri skladbe za klavir M. Babbitta … je kombinatorična z naslednjimi oblikami vrste

(‹FR›, 3)

KR: V izvirnem zgledu v ‹FR›, 3, je bila napaka v Obt, ki je zgoraj popravljena.

GL: dvanajsttonska vrsta, serija, heksakord, kombinatoričnost, vrsta, oblika vrste, serije, serija.

PRIM: kombinatorična vrsta, serija, nekombinatorična vrsta, serija.

VRSTA

ANG: (note) row, (tone) row, series, set; NEM: (Ton)reihe, Serie; FR: série; IT: seria ‹HI›, 386; ‹RL›, 788), serie ‹BR›, 138, BEICHE 1984: 1) – pravilno je »serie«!

D: Kratica za dvanajsttonsko vrsto, serijo, naziv za temeljno zvočno gradivo v dvanajsttonski tehniki. Vrsta je torej zaporedje dvanajstih tonov kromatične lestvice, ki je artikulirana tako, da se noben ton ne sme ponoviti, dokler se ne zvrstijo vsi drugi. Teoretično je tudi kromatična lestvica dvanajsttonska vrsta, serija.

KR: V terminologiji glasbe 20. stoletja bi v. morali omejiti glede na pomen, ki ga prevzema iz specifične funkcije v dvanajsttonski tehniki. (V ‹EH›, 281–283, so pri oblikah vrste navedene tudi v., ki nimajo nikakršne povezave z dvanajsttonsko tehniko in serialno tehniko, npr. aritmetična v., geometrijska v., Fibonaccijeva vrsta itd., v ‹FR›, 94, pa se opozarja, da ima »vrsta lahko poljubno število tonov po želji skladatelja – vendar je dvanajsttonska vrsta najpogostejša«.) Pojem »lestvična v.« (gl. npr. D pentatonike) je pleonazem, tj. sopomenski z lestvico, zato se ga je, glede na specifičen pomen v. v terminologiji glasbe 20. stoletja, bolje izogibati, namreč dvanajstonska vrsta, serija je tudi lestvična v., ki sicer po ničemer nima ne značaja ne funkcije lestvice. (Lahko trdimo, da je kromatična lestvica tudi lestvična v., čeprav v dvanajsttonski tehniki in serialni tehniki dvanajsttonska vrsta, serija nikoli in nikakor ne more biti enaka kromatični lestvici.) Verjetno se zaradi takšnih (in drugačnih) primerov v. – v smislu glasbe 20. stoletja – temu izogiba in so zato v rabi tudi drugi nazivi (npr. modus, trop).

V. nikakor ne uporabljamo kot sopomenko serije. Naj bo v. kratica za dvanajsttonsko vrsto, serijo v dvanajsttonski tehniki, serija pa za katerokoli serijo v serialni tehniki. (Nekaj podobnega je predlagano v ‹RAN›, 744, ko nas pojem »row« napoti na dvanajsttonsko glasbo, pojem »series« pa na serialno glabo.)

GL: agregat (D 2), derivacijska vrsta, serija, dvanajsttonska tehnika (skladanja) = (dodekafonija), dvanajsttonska vrsta, serija, dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija = vseintervalna vrsta, serija, dvanajsttonsko polje, heksakord, enointervalna vrsta, serija, razred notne višine = (tonski razred), kombinatorična vrsta, serija , kombinatoričnost, nekombinatorična vrsta, serija, oblika vrste, serije, obrat (vrste, serije) = (inverzija [vrste, serije] ), osni ton, osnovna vrsta, serija = (Grundreihe), osnovna oblika (vrste, serije) = (Grundgestalt), parameter, pentakord, permutacija (vrste, serije), podvrsta, podserija, predurejanje gradiva, rakov postop (vrste, serije) = (retrogradni postop [vrste, serije]), rakov obrat (vrste, serije) = (retrogradna inverzija [vrste, serije] ), rotacija (vrste, serije), segment (vrste, serije), sekundarna vrsta, serija, serialna tehnika (skladanja), simetrična vrsta, serija , sistem, vseintervalna vrsta, serija = dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija, vsekombinatorična vrsta, serija, tetrakord, transpozicija (vrste, serije), trikord, večdimenzionalen glasbeni prostor, zrcalni obrat (vrste, serije) (zrcalna inverzija [vrste, serije] ).

PRIM: lestvica, modus, serija, trop.

‹APE›, 268 = »series« (vodilka k dvanajsttonski tehniki); BEICHE 1984; ‹DIB›, 340–342; ‹EH›, 280–181; ‹FR›, 77 = »row« (vodilka k »tone row«), 80 = »series«, 94 = »tone row«; ‹G›, 41–45; ‹GR6›, XVII, 169 = »series«, »row«, »tone row«, »note row«; ‹GR6›, XVII, 197–199 = »set«; ‹HI›, 386–387; ‹HO›, 930 = »serie« (vodilka k dodekafoniji in serialni glasbi); ‹IM›, 348; ‹L›, 470; ‹MI›, III, 696–697; ‹RAN›, 719 = »row«, 743 = »series« (vodilka k dvanajsttonski glasbi in serialni glasbi, 744 = »set« (vodilka k dvanajsttonski glasbi, sopomenka »row«; ‹RL›, 788–790; ‹V›, 635 = »row« (vodilka k »set« in dvanajsttonski tehniki), 674 = »series« (vodilka k »set« in dvanajsttonski tehniki)

VOCODER

ANG: vocoder; NEM: Vocoder; FR: vocoder; IT: vocoder.

ET: 1) Zloženka iz ANG-besed voder (= voice operation demonstrator, tj. kazalec funkcioniranja glasu) in coder (= naprava za kodiranje) (‹ŠPR›, 79; ‹EH›, 380); 2) zloženka iz ANG-besed voice (= glas) in coder (‹EN›, 273).

D: »(Naziv za) napravo, ki dva različna zvočna signala, najbolj pogosto govor in kakšno drugo zvočno snov (npr. zvok glasbil, posnet z mikrofonom, sintetizator, elektronske orgle, šum – npr. gong, bobni, generator šuma – ipd.), kombinira in obdeluje na način, da značilno artikulacijo govornih zvokov prenaša na druge (negovorne) zvoke, tako da se zdi, da ti drugi (negovorni) zvoki ‘govorijo’ … V glasbene namene se uporabljajo praktično samo t. i. kanalni vokoderji, ki v svojem delu za analizo z več pasovnimi siti razdelijo govorni signal na več frekvenčnih pasov (ki se imenujejo kanali). Pasovna sita so medsebojno tako nastavljena, da zajemajo celotno slišno frekvenčno območje.« (‹EN›, 273, 274)

GL: elektronska glasba, fiter, filtri, pasovno sito, živa elektronska glasba = (live electronic music) = (live electronics).

‹BASS›, II, 125; ‹CP1›, 243; ‹DOB›, 194–195; ‹FR›, 100; ‹GRI›, III, 824; ‹HK›, 418–419; ‹HU›, 108; ‹KN›, 231; ‹POU›, 233–234

VMESNIK = (INTERFACE)

ANG: interface; NEM: Schnittstelle.

D: »Pojem, ki se ga uporablja za opisovanje elektronskega ‘dialoga’ med dvema deloma digitalne opreme … Vmesnik ni samo poseben hardware … temveč tudi poseben software .., ki pošilja natančne podatke v natančnem času in ki prav tako razume podatke (ki mu jih pošilja drugi del digitalne opreme) … Standardiziralo se je določeno število vmesnikov za vsakdanje potrebe. Najbolj razširjen standard za serijski prenos podatkov je znan kot ‘RS232’. Vsak računalnik, ki je kompatibilen z vmesnikom RS232, lahko komunicira z drugim delom opreme, ki je podobno opremljen. To je lahko drug računalnik, pisalni stroj ali modem, ki se uporablja za izmenjavo podatkov med elektronskimi glasbenimi instrumenti, kot sta sintetizaror in sekvencer.« (‹DOB›, 97–98).

GL: avtomatska glasba = računalniška glasba, elektronska glasba, MIDI, sintetizator = (synthesizer), sklop vzorčenje = (sampler).

‹CP1›, 240; ‹EN›, 211; ‹FR›, 43

VNIHAVANJE

ANG: attack; NEM: Einschwingen, Einschwingvorgang; FR: (trasitoire d’) attaque (d’un son); IT: (transitorio di) attacco (del suono).

D: »(Naziv za) sam začetek (zvoka) na glasbilu … Splošna oblika instrumentalnega zvoka1 se včasih opisuje z njogovo ovojnico. Definirajo se tri osnovne faze – vnihavanje, stalno nihanje ali stanje ‘ohranjanja’ (nihajev)2 in iznihavanje. Pri sintetizatorju je vnihavanje prvi element dinamične ovojnice, ki se vnaša z generatorja ovojnice. Vnihavanje ima pri mnogih glasbilih zapletene lastnosti (zlasti z aspekta zvokov(n)e barve) … in zato daje instrumentu značilen značaj. Drugače povedano, če bi posnetku določenega zvoka odrezali del z vnihavanjem, bi zelo težko prepoznati, za katero glasbilo gre.« (‹DOB›, 17–18)

KR: V ‹P›, 337, se v. omenja kot »proces začetka nihanja«, v tujih jezikih se predlagajo nenavadne ustreznice tega »procesa.«: v FR »production de sons transitoires«; v ANG »transient phenomenon« in »build-up process« – vendar nikjer »attack«. Zanimivo je, da se nasprotje v., tj. iznihavanje, nikjer ne navaja (razen kot »proces ugašanja nihanja« na istem mestu ob NEM-pojmih »Ausschwingungsvorgang« in »Abkingvorgang«, ki sta čisto nasprotje v.). Očitno je, da so pojmi v tujih jezikih v ‹P›, 337, preneseni iz ‹L›, 169 (kot tudi ANG-pojma »transient phenomenon« in »build-up process« v ‹LEU›, 239), kjer se sicer pojavlja FR-pojem »processus de stabilisation du son« (= »proces stabilizacije zvoka«), ki pomeni iznihavanje, ne pa v.!

GL: ovojnica, , stacionarni zvok.

PRIM: iznihavanje.

‹BASS›, I, 34; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 71–72; ‹FR›, 7 = gl. »rise time« = »čas rasti« (‹ŠPR›, 449); ‹HI›, 140; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹JON›, 27–28; ‹RAN›, 57

1 V izvirniku piše: »note«.

2 V izvirniku piše: »the steady-state or ‘sustain’ stage«.

VIŠINA ZVOKA

NEM: Klanghöhe.

D: Specifičen naziv za vrsto višine tona, ki ga je Schönberg v svoji razpravi o melodiji zvokovnih barv (SCHÖNBERG 1966: 503–504) dokaj nejasno primerjal z zvočno barvo.

KM: Schönberg si prizadeva dokazati, da je zvokov(n)a barva pomembna tudi pri tonu, ena dimenzija te zvokov(n)e barve, po kateri prepoznamo tudi ton, je ravno v. z.

KR: V celotni Schönbergovi razlagi ideje o melodiji zvokov(n)ih barv prevladuje splošna pojmovna zmeda, ki je tudi sicer značilna za njegovo skladateljsko teorijo. Tukaj je še dodatno potencirana, saj Schönberg skorajda ni poznal osnovnih pojmov iz akustike glasbe. (Enako zmedo srečamo pri njegovi razlagi enakovrednosti konsonance in disonance.) Kar si je želel s tem pojmom dokazati, je: glede na to, da že sam ton, vsebuje poleg višine tudi barvo – in to kot v. z. (»višina zvoka ni nič drugega kot zvokov(n)a barva« – SCHÖNBERG 1966: 503) –, bi bila potemtakem logična možnost, da se toni razvrščajo ne glede na višino, temveč glede na barvo oziroma da se namesto višine tona izmenjujejo – kot barve – v. z.

Pojem ima – kot Schönbergova izmišljotina – posebno mesto v razpravah o teoretičnem ozadju melodije zvokovnih barv, sicer pa je povsem neobvezen in tudi neutemeljen v akustiki glasbe, saj ne upošteva dovolj odnosa med tonom, zvokom in šumom, tj. akustične D zvokov(n)e barve.

V ‹L› se omenjajo povsem nepravilne ustreznice za NEM-pojem (ki se sicer pojavlja v prirejeni, vendar enako nerazumljivi obliki, tj. kot »notirana višina zvoka« = »notierte Klanghöhe«): »notated/actual pitch« (ANG), »Hauteur réelle« (FR), »altezza reale« (IT).

GL: melodija zvokovnih barv = (Klangfarbenmelodie), zvokov(n)a barva = barva zvoka = (zvočna barva), zvok.

PRIM: višina (tona).

‹EH›, 161, 162

VIŠINA (TONA)

ANG: pitch, pitch–level; NEM: Tonhöhe; FR: hauteur (du son); IT: altezza (del suono).

ET: Ton.

D: »(Naziv za) osnovno lastnost tona … poleg jakosti, barve intenzitete.« (‹MELZ›, III, 677)

KR: V D trajanja (tona) so kot njegove »osnovne lastnosti« omenjene v. t., intenziteta (tona) in trajanje (tona). Barva je izpuščena, saj v akustičnem smislu ni parameter (gl. KM zvokov(n)e barve). V D je torej izpuščena intenziteta (tona) kot »osnovna lastnost« oziroma parameter (v smislu izrazja serialne tehnike). Pri razlikovanje med »intenziteto (tona) in »jakostjo« se misli na razliko v v akustiki (‹EH›, 150, 187; gl. KM jakosti), vendar oba pojma (jakost in intenziteto) kot posebni gesli nista obdelani v ‹MELZ›.

Kot pojem iz akustike je v. t. znotraj izrazja serialne glasbe eden enakovrednih parametrov, ki skupaj z intenziteto (tona), trajanjem (tona) in zvočno barvo podlegajo predurejanju gradiva s serialnimi postopki. V vsakdanjem govoru ton pravzaprav pomeni višino tona, vendar se v izrazju serialne glasbe z omembo v. t. pravzaprav poudarja njegov parametrski značaj.

GL: razred notne višine = (tonski razred), makročas/mikročas, parameter, serija višine (tona), sirena, ton.

PRIM: intenziteta (tona) = (dinamika) = (jakost), trajanje (tona) , višina zvoka, zvokov(n)a barva.

‹APE›, 227; ‹BASS›, I, 24–26; ‹BKR›, IV, 251; ‹BOSS›, 61–62; ‹CH›, 300; ‹DOB›, 2–3; ‹EH›, 357–358; ‹G›, 35–36; ‹GRI›, III, 122–129; ‹GR6›, XVI, 779–786; ‹GUI›, 43–46; ‹HI›, 481; ‹HO›, 460–461; ‹L›, 592; ‹LARE›, 719; ‹M›, 16; ‹MI›, II, 716; ‹P›, 364; ‹RAN›, 638–640; ‹RL›, 964–966