Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: free atonality; NEM: freie Atonalität.

ET: ♦Atonaliteta♦.

D: »(Naziv za) glasbo, ki se sklada brez tonalitetnih središč. To harmonsko stanje je skladatelj Arnold Schönberg dojemal kot prehodno obdobje med ♦tonaliteto♦ in strožjim ♦sistemom♦ ♦dvanajsttonske tehnike skladanja♦.« (‹FR›, 32)

KM: Značilne so Schönbergove skladbe v p. a. Tri skladbe za klavir, op. 11 (1909), in monodrama Erwartung, op. 17 (1909).

KR: Pojem ima nanatančen pomen: 1) ♦Dvanajsttonska tehnika♦ je domnevno »ovirala« ♦atonaliteto♦, čeprav je dobro znano, da vse dvanajsttonske skladbe niso atonalitetne, še zlasti ne v Bergovem opusu (gl. KÖNIG 1974).

2) Problematičen je pridevnik »prost«: tehnike, ki so v skladbah v p. a. zamenjale tonalitetno sistematičnost, so zelo stroge zaradi uporabe ♦razvojnega variiranja♦, npr. še zlasti kot nadomestilo za ukinjene motivno-tematske procese (gl. ♦atematizem♦).

3) O ♦dvanajsttonski tehniki♦ kot ♦sistemu♦ po D gl. KR – t. 2 ♦sistema♦.

Pojem je torej površen, vendar do današnjega dne ni boljšega.

GL: ♦atematizem♦, ♦atonaliteta♦, ♦ekspresionizem♦, ♦emancipacija disonance♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦razvojno variiranje♦ = (razvojna variacija).

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonalnost♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

ANG: proportionate notation, proportional notation, time-space notation; IT: notazione proporzionale.

ET: Lat. proportionalis = sorazmeren, iz proportio = mera, iz predl. pro = pred, za in portio = (dobesedno) primerjani del (‹KLU›, 563, 556); notatio = označenje, opazovanje, iz notare = označiti, opisati, iz nota = znak, znamenje, pisan znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za) grafično metodo za označevanje trajanja. Namesto tradicionalnega (notnega) sistema … horizontalna razporeditev znakov … predstavlja … dolžino trajanja. (Proporcionalna notacija) se uporablja kot ♦grafična notacija♦, včasih pa se uporablja tudi v kombinaciji s tradicionalnimi notnimi znaki za ‘višino tona’.« (‹V›, 593)

KM: Primer za ‘grafično notacijo’ je skladba December 52 E. Browna, kjer se p. n. uporablja kot popolna ‘grafična notacija’.

V skladbi November 52 E. Browna se uporabljajo tudi običajni notni znaki v p. n.

»Izbira glasbil, ključev, tempa, ♦dinamike♦ (in) artikulacije … je prepuščena izvajalcu oziroma izvajalcem (če gre za ansambel).« (KARKOSCHKA 1966: 92)

KR: P. n. se ponekod imenuje tudi »časovno-prostorska notacija« (»time-space notation«), npr. v ‹GR›, 182, najbrž zato, da ne bi prišlo do zamenjave s p. n., ki se je uporabljala v menzuralni notaciji. Sicer pa je pojem »časovno-prostorska notacija« preveč metaforičen in ne preveč natančen, nevarnost zamenjave s pojmom iz menzuralne notacije pa resnično ne obstaja.

GL: ♦grafična notacija♦, ♦klavarskribo♦.

‹BASS›, Ill, 352

ANG: Prometheus scale .

ET: Po Skrjabinovi simfonični pesnitvi Prometej, pesnitev ognja, kjer je uporabljena P. l.

D: »(Naziv za) ♦lestvico♦ šestih ♦tonov♦ …, ki jo je A. Skrjabin uporabil v simfonični pesnitvi Prometej, pesnitev ognja.«

(‹FR›, 70)

KM: V ‹JON›, 245, je navedena druga, podobna ♦lestvica♦ kot vir Skrjabinovega ♦mističnega akorda♦ (gl. primer v KM ♦mističnega akorda♦), ♦lestvica♦, navedena v ‹FR›, 70, predstavlja enega od primerov Skrjabinove ♦sintetične lestvice♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦mistični akord♦ = ♦Prometejev akord♦ = ♦sintetični akord♦ = ♦Skrjabinov akord♦, ♦sintetična lestvica♦.

ANG: Prometheus chord, Promethean chord; NEM: Prometheischer Akkord.

ET: Po Skrjabinovi simfonični pesnitvi Prometej, pesnitev ognja, kjer je uporabljen P. a.; ♦akord♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦kvartni akord♦, ♦Prometejeva lestvica♦.

PRIM: ♦mistični akord♦.

‹APE›, 234–235 = geslo »Prometheus«; ‹FR›, 70 = vodilka k ♦mističnemu akordu♦; ‹JON›, 244–245; ‹P›, 261

ANG: progressive jazz, progressive jazz 1945; NEM: progressive jazz, progressive Jazz, Erweiterung der »Big Band«; FR: progressive jazz, développement du »Big Band«; IT: progressive jazz, sviluppo del »Big Band«.

ET: ANG progressive = napreden; ♦jazz♦.

D: »(Naziv za) koncertni stil v ♦jazzu♦, ki je v začetku štiridesetih let nastal iz ♦jazza♦ za ♦big bande♦, pod vplivom ♦bebopa♦ in ♦afrokubanskega jazza♦. Od ♦swinga♦ se je razlikoval po čvrsti povezanosti s koncertno ♦sodobno glasbo♦ (Kentonove skladbe, kot sta Elegy in Fugue, prizivajo umetniško glasbo), po posebej učinkovitih orkestracijah, v katerih se širi standardni instrumentarij ♦jazza♦ … Pomemben vpliv je imel na ♦moderni jazz♦. Naziv izvira iz Progressive Jazz Orchestra, ki ga je od leta 1947 do leta 1948 vodil S. Kenton.« (‹GRJ›, II, 335; ‹HI›, 365–366; ‹RL›, 752; ‹RAN›, 660)

KM: NEM-, FR- in IT-izrazi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so ponujeni kot tolmačenje izvirnika v ‹BR›, 238–239.

KR: Enačenje p. j. s ♦cool jazzom♦ v ‹IM›, 304, je povsem nesprejemljivo.

Pojem je mogoče prevesti v slovenščino kot »progresivni« ali »napredni jazz«, čeprav je treba biti s prevodom previden, ker utegne pojem izgubiti pomen, ki je naveden v D.

GL: ♦big band♦, ♦jazz♦, ♦moderni jazz♦.

PRIM: ♦progresivni rock, progresivna rock glasba♦.

‹BASS›, IV, 29; ‹BKR›, III, 330; ‹FR›, 69; ‹MELZ›, II, 257; ‹RIC›, III, 492 = vodilka k: ♦jazz♦; ‹SLON›, 1481

ANG: progressive tonality.

ET: Lat. progressus = napredovanje, iz progredi = napredovati, iz predl. pro = pred in gradi = korakati (‹KLU›, 563, 564); ♦tonaliteta♦.

D: »(Naziv za) vrsto ♦tonalitete♦, nanaša pa se na skladbo, ki se začne v eni in konča v drugi ♦tonaliteti♦.« (‹IM›, 304)

KM: P. t. je uporabljal zlasti Mahler. Bila je pomembna za razvoj ♦atonalitete♦ (‹IM›, 304). ‹GR›, 143, opozarja, da p. t. ne pomeni spremembe ♦tonalitete♦ iz dura v sorodni mol (ali obratno).

GL: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalnost♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦svobodna tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

ANG: progressive rock (music); NEM: progressive Rockmusik.

ET: Lat. progressus = napredovanje, iz progredi = napredovati, iz predl. pro = pred in gradi = korakati (‹KLU›, 563, 564); ♦rock, rock glasba♦.

D: »(Pojem si je), kot tudi veliko drugih pojmov v ♦rock glasbi♦ …, izmislila založniška industrija, nato pa so ga sprejeli novinarji. Tako eni kot drugi so bolj razmišljali o komercialnem učinku kot o pravem pomenu. Ta pojem v glavnem zajema glasbo skupin, kot so Emerson, Lake & Palmer, Pink Floyd, Genesis in Yes. Njihova ‘naprednost’ se je razkrivala bodisi v koketiranju z umetniško glasbo bodisi v sprejemanju neobičajnega oblikovanja ♦zvoka♦ (pod vplivom ♦elektronske glasbe♦, ♦kolažne♦ in ♦citatne tehnike♦ ter … ♦improvizacije♦). Pojem ‘progresivnost’ bega …, ker je videti, da se določena sredstva že desetletja ne uporabljajo …, zato tako hvaljena naprednost progresivne rock glasbe sploh ni tako napredna, če jo primerjamo z ♦elektronsko glasbo♦, s ♦kolažem♦ in ♦citatno tehniko♦ ♦avantgarde♦ 20. stoletja.« (‹KN›, 160)

KR: Upravičena kritičnost D ne pomeni, da se o obstojnosti pojma dvomi, ne glede na to, kako relativno smiseln je. Pri sami uporabi, četudi z negativnimi konotacijami, je terminološka obdelava obvezna. Pomenska relativnost se kaže tudi v diskutabilnem opisu pojma (npr. kritično proti njemu v D), v nasprotju s ♦progressive jazzom♦, kjer se, recimo, pojem v svoji izvorni obliki uporablja za točno določen pomen (gl. D ♦progressive jazza♦). V ‹RAN›, 56, se omenja, da je p. r. sopomenski z ♦art rockom♦.

GL: ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦art rock♦, ♦progressive jazz♦.

‹HK›, 293–294  

ANG: primitivism; NEM: Primitivismus.

ET: Lat. primitivus = prvi v svoji vrsti, iz primus = prvi (‹KLU›, 562).

D: 1) »Primitivizem je bil odziv na prerafiniranost (takih) umetniko, kot sta Debussy in Ravel. Njegovi privrženci so favorizirali preproste … melodije ljudskega značaja, ki so krožile okrog središčne note in se gibale v majhnem obsegu; masivne ♦harmonije♦, ki so temeljile na ♦akordih♦ v smislu blokov, ti pa so se gibali v vzporednih formacijah s trpkim perkusivnim učinkom; in s strogim nagonom proti tonalitetnemu središču. Očitni so bili ostinatni ♦ritmi♦, ki so se ponavljali z obsesivnim učinkom; in z ostro orkestracijo …, ki je bila v … kontrastu s subtilnostmi impresionistov. Skladatelji 20. stoletja svojega navdiha niso našli samo v afriški glasbi, temveč tudi v pesmih in plesih z meja zahodne kulture – iz jugovzhodne Evrope, iz azijske Rusije in iz Bližnjega vzhoda. Iz nepokvarjene, žive folklorne glasbe¹ iz teh krajev so prišli ♦ritmi♦ prvinske moči, ki so odprli nove vire … navdiha. Kažipot v tem razvoju so bili komadi, kot sta Bartókov Allegro barbaro (1911) in Posvetitev pomladi Stravinskega (1913).« (MACLIS 1961: 154–155)

2) »Primitivno, kadar je pravo, kadar ni reakcionalno (kaj drugega pa je danes še lahko?), je tisto izvorno, začetno, prav tako sposobno za razvoj, tisto, na kar je mogoče navezati nekaj daljnega, višjega.« (‹EIN›, 446; geslo je »Neue Musik« = ♦Nova glasba♦.)

KM: Po Einsteinovih nazorih o ♦glasbi 20. stoletja♦ ima ta pojem specifičen pomen, je pa tudi skorajda sopomenski z ♦barbarizmom♦ oziroma ♦dinamizmom♦.

GL: ♦glasba 20. stoletja♦.

PRIM: ♦barbarizem♦, ♦dinamizem♦. 

‹JON›, 241

1 V izvirniku je »folk musik«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: overblowing; NEM: Überblasen; FR: (action d’) octavier, quintoyer, quintage (gl. KR); IT: ottavizzare, quinteggiare (gl. KR).

D: 1) »(Naziv za) posebni način igranja … pri pihalnih instrumentih …, s čimer namesto ♦osnovnega tona♦ dobimo zgornje ♦alikvotne tone♦. Doseže se s posebnim reguliranjem moči v zraku, ki kroži po cevi instrumenta. Različni instrumenti s prepihovanjem proizvajajo različne ♦alikvotne tone♦ … ♦Toni♦, ki jih dobimo s prepihovanjem, so močnejši in bolj ‘bleščeči’od naravnih ♦tonov♦.« (‹MELZ›, Ill, 126)

2) »Pod določenimi fizičnimi pogoji se zračni steber da razbiti na alikvotne dele, od katerih bo vsak nihal na frekvenci, ki je v neposrednem sorazmerju s temeljno frekvenco. Tako je včasih možno, da stopnja (stebra) določene dolžine ne zveni le s svojim ♦temeljnim tonom♦, temveč tudi z oktavo, duodecimo itn. svojega najglobljega ♦tona♦ kot s ‘♦harmoniki♦‘ … ‘♦Harmoniki♦‘ se pravzaprav vedejo kot novi ♦temeljni ton♦ z dvojno, trojno itn. frekvenco izvirnika. ‘Prepihovanje’ je pojem, ki se nanaša na proces ustvarjanja pogojev, ki so potrebni za omenjene višje načine nihanja v zračnem stebru.« (‹GRI›, II, 978)

KR: FR- in IT-ustreznice p. izvirajo iz ‹L›, 611, pomenijo pa p. v oktavo oziroma duodecimo (prim. ‹P›, 252; od NEM-ustreznic teh FR- in IT-pojmov – »oktavieren«, »quintieren« –, ki sta ponujeni v ‹P›, 253, je v strokovni literaturi navedena le »quintieren« = »prepihovati v duodecimo«: gl. ‹BKR›, 352; ‹RL›, 776).

Obe D dovolj jasno razlagata pomen pojma, vendar D 1 zahteva komentar glede na terminologijo, ki je uporabljana v tem Pojmovniku:

a) ♦Osnovni ton♦ je bolje zamenjati s ♦temeljnim tonom♦ (gl. KR ♦osnovnega tona♦ in ♦temeljnega tona♦). b) Namesto ♦alikvotnih tonov♦ je bolje uporabljati ♦parcialne tone♦ (gl. KR ♦alikvotov♦).

c) Omenjanje »naravnih ♦tonov♦« tu povsem bega: ♦parciali♦, ki jih dobimo s p., niso nič drugega kot naravni ♦toni♦ (v ‹HI›, 496, se npr. prav omenja, da gre za ♦parciale♦ – »Obertöne« –, ki so namreč naravni ♦toni♦ – »Naturtöne«).

GL: ♦multifon♦.

‹BKR›, IV, 279; ‹FR›, 63; ‹GRJ›, II, 278–279; ‹IM›, 279; ‹L›, 611; ‹RAN›, 601; ‹RIC›, III, 518; ‹RL›, 1005

ANG: prepared piano; NEM: präpariertes Klavier; FR: piano préparé; IT: pianoforte preparato, piano preparato.

ET: Lat. praeparare = pripraviti, iz predl. prae = pred in parare = pripravljati (‹KLU›, 558, 559–560); iz srednjeveške lat. clavis (množina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveške lat. se pojasnjuje s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dovoda zraka na ♦orglah♦. Kasneje se je pomen prenesel na vsa glasbila, pri katerih strune zanihajo s tipkami (‹KLU›, 375).

D: »(Naziv za) klavir, pri katerem se med izvedbo med strune vstavljajo in izmed njih odstranjujejo kovinski, leseni, gumijasti ali plastični predmeti različnih oblik in velikosti, da bi s tem ustvarili nenavadne zvočne učinke. Prvi ga je leta 1938 uporabil ameriški skladatelj in pianist J. Cage.« (‹MELZ›, Ill, 126)

KM: Prva skladba, v kateri je Cage leta 1938 uporabil p. k., je glasba za ples Bacchanale (‹EH›, 262; ‹M›, 549).

Koristno je spomniti na enega od pomenov ♦agregata♦ (DF 3) v povezavi s p. k.

KR: Obstaja obilo D tega popularnega pojma, polno nenatančnosti in nepravilnosti, kar je tu nemogoče komentirati, zato ostajamo pri predhodni D: Za p. k. nikakor ni značilno to, kar se »preparira« »med izvedbo«, čeprav tudi takšna možnost obstaja. Npr. v »klasični« skladbi za p. k., v Cageevih Sonatas and Interludes (1946–1948), obstaja natančna shema preparacije, ki traja približno tri ure. Po preparaciji se v klavirju ničesar ne spreminja.

V ‹BOSS›, 131, je navedeno (brez vira), da je imel Cage p. k. za svoj prispevek k Schönbergovi ♦melodiji zvokovnih barv♦. To trditev je treba vzeti kot za značilno Cageevo anekdoto, četudi je pri samem Schönbergu ♦melodija zvokovnih barv♦ nejasen pojem (gl. KR ♦melodije zvokovnih barv♦).

GL: ♦agregat♦ (D 3).

‹APE›, 232; ‹BASS›, IV, 17 = »prepared piano«; vodilka k »piano preparato«; ‹BKR›, III, 325 = »prepared piano«; ‹CH›, 303; ‹CP1›, 241; ‹FR›, 69; ‹GR›, 143; ‹GRI›, III, 145–146; ‹GR6›, XV, 216; ‹HI›, 363 = »prepared piano«; ‹IM›, 302–303; ‹L›, 445; ‹LARE›, 1228; ‹P›, 254–255; ‹RAN›, 654; ‹RL›, 748 = »prepared piano«; ‹SLON›, 1481