Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: (tape) delay, time lag; NEM: Verzögerung.

D: »(Naziv za) časovni pomik od izvirnega dogajanja ali izvirnega ♦signala♦ v nekem postopku, zaradi manipulacije z ♦zvokom♦, izenačevanja razlik v … času ali … zaradi sinhronizacije dveh naprav ali zvez. Glede na uporabo obstajajo različne ♦naprave za zakasnitev♦.« (‹EN›, 270).

KM: ANG-pojem »tape delay« označuje pravzaprav ♦napravo za zakasnitev♦, ki dela (analogno) npr. po sistemu ♦neskončih trakov♦, v nasprotju z drugimi (digitalnimi) sistemi.

KR: V ‹JON›, 70—71, se pojem omenja v splošnem pomenu, ki ni relevanten za ta Pojmovnik.

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦neskončni trak♦ = (tape loop), ♦elektronska glasba♦, ♦vozel = (loop), ♦povratna vezava♦ = (feed back), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦naprava za zakasnitev♦.

‹DOB›, 50, 145–146.

ANG: light music, popular music; NEM: leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: musique légère; IT: musica leggera.

D: 1) »Skupni naziv za nepretenciozna glasbena dela, katerih cilj je ustvarjanje prijetnega razpoloženja, tj. zvočne kulise za pogovor na krajih, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave (parki, kavarne ipd.) Zabavna glasba v najširšem smislu obstaja pravzaprav od nekdaj. Vključuje vsako glasbeno delo, ki nima določene fukcije, kot jo imajo npr. liturgična, priložnostna in instruktivna literatura, baletna in scenska glasba ter opera … V 20. stoletju je najbolj tipična oblika zabavne glasbe ♦popevka♦, moderna pesem z lahko dostopno melodiko, preprosto obliko, ♦ritmom♦ in ♦harmonijo♦. Najpogosteje pripoveduje o ljubezni, o vsakdanjih majhnih radostih in žalostih. Največji porabniki zabavne glasbe so radijske postaje in televizija, katerih glasbeni programi vsebujejo 2/3 takšne glasbe. V povpraševanju po bolj kakovostnih stvaritvah radio-televizije naročajo dela zabavnega značaja od uveljavljenih umetnikov, s tem pa nastajajo vredne kompozicije …, ki predstavljajo zabavno glasbo v pravem pomenu tega naziva. V to skupino spadajo ♦aranžmaji♦ popularnih del znanih skladateljev (Čajkovski, Grieg, Dvořák idr.).« (‹MELZ›, III, 749)

2) »Najpomembnejša naloga katerekoli glasbe je zabava, to pa izhaja iz igralskega značaja te vrste umetnosti, tj. umetnosti nasploh. (Vendar gre seveda za raven in diferenciranost zabave in igre.) Zaradi tega se pojem zdi tudi slabo uporaben, enako kot njegovo nasprotje – resna glasba. Takšne razlike lahko vzpostavijo samo tisti brez umetniških izkušenj.« (‹KN›, 222)

KR: Pojmi v ANG, NEM, FR in IT se ponujajo v ‹BR›, 188–189, in v ‹P›, 369 (v slednjem se pojavi tudi popolnoma napačen FR-pojem »musique récréative«). ANG-pojem »popular music« ustreza ♦popularni glasbi♦, ne pa z. g.

V D 1 je načeloma pravilno zastavljen pomen pojma v smislu zgodovinske kategorije s posebim ozirom na ♦glasbo 20. stoletja♦ (podobno je s ♦popularno glasbo♦ – gl. D 1 in 2 ♦popularne glasbe♦), vendar je še zmeraj nekaj nejasnosti in nenatančnosti: a) z. g. ne moremo odpisati namena (funkcije) – funkcija je preprosto ta, da zabava; b) z. g. ni oblika, temveč glasbena zvrst; c) trditev, da z. b. zajema dve tretjini v radijskih in televizijskih programih, je izmišljena in – poleg tega – opozarja na nevarnost mešanja z. g. s ♦popularno glasbo♦, pop glasbo♦ in ♦rock glasbo♦, kar je v terminološkem smislu nesprejemljivo, še zlasti zato, ker v ‹MELZ› ♦popularna glasba♦ in ♦pop glasba♦ sploh nista obdelani, iz česar bi lahko sklepali, da sta izključeni, ker sta spomenski z z. g.

Treba je – kljub oklepajem v D 2 – strogo paziti na razliko v pomenu z. g. in – še zlasti – ♦popularne glasbe♦.

GL: ♦beguine♦, ♦bossa nova♦, ♦boston, valse boston♦, ♦calypso♦ = ♦kalipso♦, ♦cha-cha-cha♦ = ♦čačača♦, ♦charlston♦ = ♦čarlston♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦juke-box♦ = ♦džuboks♦, ♦mambo♦, ♦onestep♦, ♦rumba♦, ♦salsa♦, ♦samba♦, ♦shimmy♦, ♦popevka♦ (gl. KR), ♦tango♦, ♦twostep♦.

PRIM: ♦popularna glasba♦.

‹BASS›, II, 672–676; ‹BKR›, IV, 283; ‹RIC›, II, 584; ‹HI›, 499–500; ‹HK›, 402; ‹L›, 616; ‹LARE›, 889–890; ‹MGG›, XIII, 1138–1152

ANG: Wurlitzer organ; NEM: Wurlitzer Orgel; IT: organo Wurlitzer.

ET: Po imenu konstruktorja in proizvajalca – ameriškega podjetja Wurlitzer (‹RUF›, 571); ♦orgle♦.

D: »(Naziv za) ♦elektronske orgle♦, ki jih je razvilo ameriško podjetje Wurlitzer v tridesetih letih. Za proizvajanje ♦zvoka♦ se uporabljajo vibrirajoče piščali.« (‹RAN›, 283)

KR: V ‹L›, 300, se kot sopomenka za W. o. omenjajo »Kino-Orgel« (= »kinoorgle«), vendar se v ‹RAN›, 240, jasno poudarja, da W. o. niso bile edine »kinoorgle«. Ta sopomenskost je torej nesprejemljiva zaradi omejenega pomena pojma.

GL: ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹BASS›, III, 491; ‹GRI›, III, 864–865; ‹HI›, 523

ANG: work in progress; NEM: Work in progress.

ET: ANG = delo v nastajanju.

D: 1) »(Naziv za) nedokončano delo. Nedokončaosti ne razumemo kot fragment; predstava o nedokončanosti temelji na ideji, da odlomek iz določene skladbe zastopa celoto, in da se ta del lahko poljubno začne in konča … (Pojem) se dotika problematike ♦odprte oblike♦.« (‹EH›, 389)

2) »Na meji z ♦odprto obliko♦ je work in progress, ki se pojavlja pri Boulezu in Kaglu: skladba, ki avtorju dopušča, da jo poljubno sklada naprej. V tej zamisli je sicer zaprta oblika razbita, vendar skladateljeva odgovornost ohranja svoje osnovne pravice.« (‹H›, 56)

KM: Pojem je nastal kot eden najznačilnejših nadomestkov za tradicionalen pojem skladbe, katere kriza je v ♦glasbi 20. stoletja♦ očitna na več načinov (gl. DAHLHAUS 1976, DAHLHAUS 1976a in GLIGO 1987).

KR: V D 1 je točno poudarjena problematičnost pojma, vendar to ni nikakršna posebnost v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, ko gre za pojme, ki naj bi zamenjali tradicionalne pojme.

W. i. p. je priporočljivo kot tehnični pojem in/ali strokovno besedo uporabljati v izvirni ANG-obliki, saj v prevodu očitno označuje nekaj, kar je contradictio in adjecto. Izvirna ANG-oblika, ki se kot w. i. p. pojavlja v pregledani literaturi, ohranja natančne pomenske reference in na ta način poglablja premišljevanje o drugih, sorodnih pojmih, ki tudi na različne načine kažejo na krizo del v ♦glasbi 20. stoletja♦. 

GL: ♦aleatorika♦, ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦moment, momentna oblika♦, ♦nedetrminacija♦ = (indeterminacija), ♦odprta oblika♦, ♦naključje♦.

‹M›, 521

ANG: West Coast jazz, West–Coast–jazz, West Coast jazz 1950; NEM: West–Coast–Jazz, West Coast Jazz, »weisser« Jazz in Kalifornien; FR: West Coast jazz, jazz »balnc« en Californie; IT: West Coast jazz, jazz »bianco« in California.

ET: ANG oziroma ameriško = ♦jazz♦ z Zahodne obale Združenih držav Amerike.

D: »(Naziv za) slog v ♦jazzu♦, ki so ga v petdesetih letih razvili glasbeniki v Los Angelesu in je soroden ♦cool jazzu♦ …« (‹GRJ›, II, 612)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki so opisi ANG-pojma, so ponujene v ‹BR›, 240–241. ANG-pojem je v praksi frekventnejši.

V ‹HI›, 520, je W. C. j. obravnavan kot »smer v ♦modernem jazzu♦«. 

KR: Ne priporoča se raba slovenskega prevoda tega pojma (»♦jazz♦ Zahodne obale«), saj v tem primeru slogovne lastnosti izvirnika ne izstopajo dovolj (lahko gre za katerikoli ♦jazz♦ Zahodne obale ZDA. Zato se tudi v NEM, FR in IT uporablja izvirna ANG-oblika.

Oblika pojma z vezajem je tu pa tam prisotna tudi v ANG, pogosteje v NEM, v FR in IT pa takšnega načina zapisa ne srečamo. V slovenščini se priporoča oblika brez vezaja.

GL: ♦cool jazz♦, ♦modern jazz♦.

PRIM: ♦East Coast jazz♦.

‹BASS›, IV, 761; ‹GR6›, XX, 371; ‹MELZ›, III, 727; ‹RAN›, 932–933 

ANG: washboard, washboard band; NEM: Washboard, Waschbrett; FR: washboard, planche à laver; IT: washboard, asse per lavare.

ET: ANG washboard = deska za pranje perila; enako tudi za glasbilo po D; ♦band♦.

D: 1) »(Naziv za) ritmično glasbilo, ki se je predvsem uporabljalo v ♦skifflu♦, pa tudi pri javnih nastopih severnoameriških ♦jazz♦ ansamblov v tridesetih letih. Gre za navadno valovito, pločevinasto desko za pranje perila. Izvajalec jo drži navpično na kolenih in z vrhom prstov (na katerih je včasih naprstnik) ali z manjšo palico struga po brazdah na njej.« (‹RL›, 1062)

2) »(Naziv za) instrumentalno skupino, ki uporablja … washboard kot rimično glasbilo.« (‹GRJ›, II, 596)    

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so predlagane v ‹BR›, 28–29. Kolikor se je dalo opaziti v pregledani literaturi, se je izmed njih dokaj udomačil le NEM-izraz, čeprav je ANG-izraz pogostejši.

KR: W., w. b. je tehnični pojem, ki označuje glasbilo in bi zato prevod v slovenščino (= »deska za pranje perila«) podobno kot pri ♦jug bandu♦ in ♦steel bandu♦ usmeril njegov pomen izven konteksta določene D.

GL: ♦jazz♦.

PRIM: ♦jug band♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦steel band♦.

‹BASS›, I, 256; ‹BKR›, IV, 338–339; ‹GRI›, III, 839–840; ‹GR6›, XX, 224; ‹HI›, 423; ‹KN›, 233; ‹L›, 644; ‹RAN›, 931

ANG: walking bass; NEM: walking bass, laufende Bassfigur, Laufbass; FR: motif »allant« à la basse; IT: walking bass, un motivo camminante al basso.

ET: ANG = sprehajajoči se bas, sprehajajoči se basovski part.

D: »V ♦jazzu♦ (naziv za) part, ki se izvaja na kontrabasu v pravilnih četrtinkah v 4/4 ♦metru♦ … (Tudi) pri ♦boogie woogiju♦ (naziv za) obrazec z razstavljenimi oktavami v levi roki.« (‹GRJ›, II, 589)

KR: W. b. je tipičen žargonski pojem, ki ga je težko prevesti, kar dokazujejo njegove ustreznice v NEM, FR in IT (‹BR›, 240–241). Poleg tega sta FR- in IT-pojem celo narobe prevedena, saj ne moremo govoriti o motivu, če gre le za spremljavo. V tem smislu je NEM-pojem bolj natančen, čeprav se v ‹HI›, 519, tudi uporablja in obdeluje izvirni ANG-pojem (vendar je nerazumljivo, zakaj se ga primerja s ♦country bluesom♦).

GL: ♦boogie woogie♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, IV, 757; ‹GR6›, XX, 174; ‹HK›, 421–422; ‹KN›, 232; ‹L›, 644; ‹RAN›, 930–931

ANG: (sound) sampler; NEM: Sampler, Sound sampler.

D: »(Naziv za) posebno uporabo digitalnega snemanja, ki se je razvilo za živo izvedbo (tj. ♦izvedbo v realnem času♦). Omogoča reprodukcijo zvočnega dokumenta¹ v ♦realnem času♦ s klaviaturo (ali, pri modernih instrumentih, s katerimkoli ♦MIDI♦-regulatorjem) … Klaviatura se uporablja za spreminjanje hitrosti reprodukcije zvočnega dokumenta … Obstaja recipročen odnos med pristnostjo ♦vzorčenja♦ in uporabo spomina. Čim večja je hitrost ♦vzorčenja♦, tem boljša je pristnost (reprodukcije), ker se je ohranilo več … frekvenc (v idealnem primeru se vse ohranijo). Po drugi strani velika hitrost ♦vzorčenja♦ zahteva tudi več spomina, ki ga moramo uporabiti v določenem času ♦vzorčenja♦ … Vzorčnik lahko obdeluje zvočni dokument podobno ♦sintetizatorju♦ (tj. s ♦filtrom♦ in ♦generatorjem ovojnice♦), lahko pa združuje nekaj zvočnih vzorcev pod nadzorom le ene tipke … Vzorčni ♦zvoki♦ se lahko združujejo s sintetiziranimi ♦zvoki♦. Npr. (pri ♦zanki♦) se lahko uporabi kratek zvočni dokument na začetku ♦zvoka♦ (pri ♦vnihavanju♦), sintetizirana oblika vala pa za preostanek. Mnogi ♦digitalni sintetizatorji♦ uporabljajo to tehniko, da bi lahko združevali realnost vzorčnih ♦zvokov♦ z visoko ravnijo nadzora ♦barve♦, kar omogoča digitalna ♦sinteza zvoka♦. Med instrumente, ki omogočajo tako ♦vzorčenje♦ kot digitalno snemanje, spadata Fairlight in Synclavier. Pomembne sklope za vzorčenje proizvajajo E-mu Systems (‘Emaxovi’ ♦posnemovalniki♦), Ensoniq … Kurzweil, Roland in Akai … Skoraj vsi moderni ♦elektronski (glasbeni) instrumenti♦ vključujejo tudi ♦sintetizatorje♦ …, na neki način uporabljajo ♦vzorčenje♦.« (‹DOB›, 137–139)

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦digitalni sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦izvedba v realnem času♦, ♦vmesnik♦ = (interface), ♦MIDI♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦sinteza zvoka♦, ­♦posnemovalnik♦ = (♦emulator♦), ♦vzorčenje♦ = (♦sampling♦), ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live–electronics)

PRIM: (♦vzorčevalnik♦).

‹BKR›, V, 100

1 V ‹DOB›, 137, se opozarja na bistveno razliko v pomenu zvočnega dokumenta (= »soundfile«) in vzorca (= »sample«): zvočni dokument se nanaša na digitaliziran ♦zvok♦ v celoti, medtem ko se vzorec nanaša na vsako posamezno binarno število, ki tvori sestavni del zvočnega dokumenta.

ANG: (sound) sampling, (sound) digitizing; NEM: Smpling, Abtastung.

D: »(Naziv za) proces pretvorbe neprekinjenega ♦signala♦ (npr. z mikrofona) v sosledje binarnih števil, ki jih lahko obdela digitalni računalnik … To je temelj obsežnih (možnosti) obdelave ♦signala♦ in tehnik ♦ sinteze zvoka♦. ♦Signal♦, ki se obdeluje, se vodi v analogno-digitalni pretvornik, ki meri njegovo amplitudo v vsakem trenutku in vsako spremembo vrednosti predstavi v obliki binarne številke, ki jo lahko shranimo, enako kot katerikoli drug digitalni podatek, v spomin, na magnetni disk ali kompaktno ploščo (zgoščenko) …Podatke lahko prikličemo in jih spremenimo v ♦zvok♦ z digitalno-analognim pretvornikom … ♦Signal♦ lahko vzorčimo, obdelujemo in ponovno pretvarjamo (v ♦zvok♦) tudi v ‘realnem času’, tj. brez kakršnekoli opazne ♦zakasnitve♦ med vzorčenjem ♦zvoka♦ in njegovo reprodukcijo … To je temelj moderne obdelave ♦signala♦.« (‹DOB›, 137)

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektronska glasba♦, ♦zanka♦ = (loop), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦sinteza zvoka♦, ♦vzorčevalnik♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live elektronic music) = (live–electronics).

PRIM: (♦sampling♦).

‹CP1›, 242; ‹EN›, 12, 221, 205; ‹HK›, 338–339