Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: all–combinatorial set.

ET: ♦Kombinatoričnost♦; ♦serija♦.

D: »(Naziv za) ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki je konstruirana na način, da prvih šest not (♦heksakord♦) vseh njenih transformacij na eni ali več ravneh ♦transpozicije♦ ne ponavlja nobene od prvih šestih not izvirne ♦vrste♦ … ♦Vrsta♦ za Tri skladbe za klavir M. Babbitta … je kombinatorična z naslednjimi ♦oblikami vrste♦:«

(‹FR›, 3)

KR: V izvirnem zgledu v ‹FR›, 3, je bila napaka v Ob^t, ki je zgoraj popravljena.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦heksakord♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦.

PRIM: ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦nekombinatorična vrsta, serija♦.

ANG: (note) row, (tone) row, series, set; NEM: (Ton)reihe, Serie; FR: série; IT: seria ‹HI›, 386; ‹RL›, 788), serie ‹BR›, 138, BEICHE 1984: 1) – pravilno je »serie«!

D: Kratica za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, naziv za temeljno zvočno gradivo v ♦dvanajsttonski tehniki♦. Vrsta je torej zaporedje dvanajstih ♦tonov♦ kromatične ♦lestvice♦, ki je artikulirana tako, da se noben ♦ton♦ ne sme ponoviti, dokler se ne zvrstijo vsi drugi. Teoretično je tudi kromatična ♦lestvica♦ ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦.

KR: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ bi v. morali omejiti glede na pomen, ki ga prevzema iz specifične funkcije v ♦dvanajsttonski tehniki♦. (V ‹EH›, 281–283, so pri ♦oblikah vrste♦ navedene tudi v., ki nimajo nikakršne povezave z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ in ♦serialno tehniko♦, npr. aritmetična v., geometrijska v., ♦Fibonaccijeva vrsta♦ itd., v ‹FR›, 94, pa se opozarja, da ima »vrsta lahko poljubno število ♦tonov♦ po želji skladatelja – vendar je ♦dvanajsttonska vrsta♦ najpogostejša«.) Pojem »lestvična v.« (gl. npr. D ♦pentatonike♦) je pleonazem, tj. sopomenski z ♦lestvico♦, zato se ga je, glede na specifičen pomen v. v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, bolje izogibati, namreč ♦dvanajstonska vrsta, serija♦ je tudi lestvična v., ki sicer po ničemer nima ne značaja ne funkcije ♦lestvice♦. (Lahko trdimo, da je kromatična ♦lestvica♦ tudi lestvična v., čeprav v ♦dvanajsttonski tehniki♦ in ♦serialni tehniki♦ ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ nikoli in nikakor ne more biti enaka kromatični ♦lestvici♦.) Verjetno se zaradi takšnih (in drugačnih) primerov v. – v smislu ♦glasbe 20. stoletja♦ – temu izogiba in so zato v rabi tudi drugi nazivi (npr. ♦modus♦, ♦trop♦).

V. nikakor ne uporabljamo kot sopomenko ♦serije♦. Naj bo v. kratica za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ v ♦dvanajsttonski tehniki♦, ♦serija♦ pa za katerokoli ♦serijo♦ v ♦serialni tehniki♦. (Nekaj podobnega je predlagano v ‹RAN›, 744, ko nas pojem »row« napoti na ♦dvanajsttonsko glasbo♦, pojem »series« pa na ♦serialno glabo♦.)

GL: ♦agregat (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦ = vseintervalna vrsta, serija, ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦heksakord♦, ♦enointervalna vrsta, serija♦, ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦kombinatorična vrsta, serija ♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦nekombinatorična vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦ ), ♦osni ton♦, ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦parameter♦, ♦pentakord♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradni postop [vrste, serije])♦, ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦ ), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija ♦, ♦sistem♦, vseintervalna vrsta, serija = ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦trikord♦, ♦večdimenzionalen glasbeni prostor♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦ ).

PRIM: ♦lestvica♦, modus♦, ♦serija♦, ♦trop♦.

‹APE›, 268 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦); BEICHE 1984; ‹DIB›, 340–342; ‹EH›, 280–181; ‹FR›, 77 = »row« (vodilka k »tone row«), 80 = »series«, 94 = »tone row«; ‹G›, 41–45; ‹GR6›, XVII, 169 = »series«, »row«, »tone row«, »note row«; ‹GR6›, XVII, 197–199 = »set«; ‹HI›, 386–387; ‹HO›, 930 = »serie« (vodilka k ♦dodekafoniji♦ in ♦serialni glasbi♦); ‹IM›, 348; ‹L›, 470; ‹MI›, III, 696–697; ‹RAN›, 719 = »row«, 743 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski glasbi♦ in ♦serialni glasbi♦, 744 = »set« (vodilka k ♦dvanajsttonski glasbi♦, sopomenka »row«; ‹RL›, 788–790; ‹V›, 635 = »row« (vodilka k »set« in ♦dvanajsttonski tehniki♦), 674 = »series« (vodilka k »set« in ♦dvanajsttonski tehniki♦)

ANG: vocoder; NEM: Vocoder; FR: vocoder; IT: vocoder.

ET: 1) Zloženka iz ANG-besed voder (= voice operation demonstrator, tj. kazalec funkcioniranja glasu) in coder (= naprava za kodiranje) (‹ŠPR›, 79; ‹EH›, 380); 2) zloženka iz ANG-besed voice (= glas) in coder (‹EN›, 273).

D: »(Naziv za) napravo, ki dva različna zvočna ♦signala♦, najbolj pogosto govor in kakšno drugo zvočno snov (npr. ♦zvok♦ glasbil, posnet z mikrofonom, ♦sintetizator♦, ♦elektronske orgle♦, ♦šum♦ – npr. gong, bobni, ♦generator šuma♦ – ipd.), kombinira in obdeluje na način, da značilno artikulacijo govornih ♦zvokov♦ prenaša na druge (negovorne) ♦zvoke♦, tako da se zdi, da ti drugi (negovorni) ♦zvoki♦ ‘govorijo’ … V glasbene namene se uporabljajo praktično samo t. i. kanalni vokoderji, ki v svojem delu za analizo z več ♦pasovnimi siti♦ razdelijo govorni ♦signal♦ na več ♦frekvenčnih pasov♦ (ki se imenujejo kanali). ♦Pasovna sita♦ so medsebojno tako nastavljena, da zajemajo celotno slišno frekvenčno območje.« (‹EN›, 273, 274)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦fiter, filtri♦, ♦pasovno sito♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live electronics).

‹BASS›, II, 125; ‹CP1›, 243; ‹DOB›, 194–195; ‹FR›, 100; ‹GRI›, III, 824; ‹HK›, 418–419; ‹HU›, 108; ‹KN›, 231; ‹POU›, 233–234

ANG: interface; NEM: Schnittstelle.

D: »Pojem, ki se ga uporablja za opisovanje elektronskega ‘dialoga’ med dvema deloma digitalne opreme … Vmesnik ni samo poseben hardware … temveč tudi poseben software .., ki pošilja natančne podatke v natančnem času in ki prav tako razume podatke (ki mu jih pošilja drugi del digitalne opreme) … Standardiziralo se je določeno število vmesnikov za vsakdanje potrebe. Najbolj razširjen standard za serijski prenos podatkov je znan kot ‘RS232’. Vsak računalnik, ki je kompatibilen z vmesnikom RS232, lahko komunicira z drugim delom opreme, ki je podobno opremljen. To je lahko drug računalnik, pisalni stroj ali modem, ki se uporablja za izmenjavo podatkov med ♦elektronskimi glasbenimi instrumenti♦, kot sta ♦sintetizaror♦ in ♦sekvencer♦.« (‹DOB›, 97–98).

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦MIDI♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦sklop vzorčenje♦ = (♦sampler♦).

‹CP1›, 240; ‹EN›, 211; ‹FR›, 43

VNIHAVANJE

ANG: attack; NEM: Einschwingen, Einschwingvorgang; FR: (trasitoire d’) attaque (d’un son); IT: (transitorio di) attacco (del suono).

D: »(Naziv za) sam začetek (♦zvoka♦) na glasbilu … Splošna oblika instrumentalnega ♦zvoka♦¹ se včasih opisuje z njogovo ♦ovojnico♦. Definirajo se tri osnovne faze – vnihavanje, stalno nihanje ali stanje ‘ohranjanja’ (nihajev)² in ♦iznihavanje♦. Pri ♦sintetizatorju♦ je vnihavanje prvi element dinamične ♦ovojnice♦, ki se vnaša z ♦generatorja ovojnice♦. Vnihavanje ima pri mnogih glasbilih zapletene lastnosti (zlasti z aspekta ♦zvokov(n)e barve♦) … in zato daje instrumentu značilen značaj. Drugače povedano, če bi posnetku določenega ♦zvoka♦ odrezali del z vnihavanjem, bi zelo težko prepoznati, za katero glasbilo gre.« (‹DOB›, 17–18)

KR: V ‹P›, 337, se v. omenja kot »proces začetka nihanja«, v tujih jezikih se predlagajo nenavadne ustreznice tega »procesa.«: v FR »production de sons transitoires«; v ANG »transient phenomenon« in »build-up process« – vendar nikjer »attack«. Zanimivo je, da se nasprotje v., tj. ♦iznihavanje♦, nikjer ne navaja (razen kot »proces ugašanja nihanja« na istem mestu ob NEM-pojmih »Ausschwingungsvorgang« in »Abkingvorgang«, ki sta čisto nasprotje v.). Očitno je, da so pojmi v tujih jezikih v ‹P›, 337, preneseni iz ‹L›, 169 (kot tudi ANG-pojma »transient phenomenon« in »build-up process« v ‹LEU›, 239), kjer se sicer pojavlja FR-pojem »processus de stabilisation du son« (= »proces stabilizacije ♦zvoka♦«), ki pomeni ♦iznihavanje♦, ne pa v.!

GL: ♦ovojnica, ♦, ♦stacionarni zvok♦.

PRIM: ♦iznihavanje♦.

‹BASS›, I, 34; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 71–72; ‹FR›, 7 = gl. »rise time« = »čas rasti« (‹ŠPR›, 449); ‹HI›, 140; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹JON›, 27–28; ‹RAN›, 57

1 V izvirniku piše: »note«.

2 V izvirniku piše: »the steady-state or ‘sustain’ stage«.

NEM: Klanghöhe.

D: Specifičen naziv za vrsto ♦višine tona♦, ki ga je Schönberg v svoji razpravi o ♦melodiji zvokovnih barv♦ (SCHÖNBERG 1966: 503–504) dokaj nejasno primerjal z ♦zvočno barvo♦.

KM: Schönberg si prizadeva dokazati, da je ♦zvokov(n)a barva♦ pomembna tudi pri ♦tonu♦, ena dimenzija te ♦zvokov(n)e barve♦, po kateri prepoznamo tudi ♦ton♦, je ravno v. z.

KR: V celotni Schönbergovi razlagi ideje o ♦melodiji zvokov(n)ih barv♦ prevladuje splošna pojmovna zmeda, ki je tudi sicer značilna za njegovo skladateljsko teorijo. Tukaj je še dodatno potencirana, saj Schönberg skorajda ni poznal osnovnih pojmov iz akustike glasbe. (Enako zmedo srečamo pri njegovi razlagi enakovrednosti konsonance in disonance.) Kar si je želel s tem pojmom dokazati, je: glede na to, da že sam ♦ton♦, vsebuje poleg ♦višine♦ tudi ♦barvo♦ – in to kot v. z. (»višina zvoka ni nič drugega kot ♦zvokov(n)a barva♦« – SCHÖNBERG 1966: 503) –, bi bila potemtakem logična možnost, da se ♦toni♦ razvrščajo ne glede na ♦višino♦, temveč glede na ♦barvo♦ oziroma da se namesto ♦višine tona♦ izmenjujejo – kot ♦barve♦ – v. z.

Pojem ima – kot Schönbergova izmišljotina – posebno mesto v razpravah o teoretičnem ozadju ♦melodije zvokovnih barv♦, sicer pa je povsem neobvezen in tudi neutemeljen v akustiki glasbe, saj ne upošteva dovolj odnosa med ♦tonom♦, ♦zvokom♦ in ♦šumom♦, tj. akustične D ♦zvokov(n)e barve♦.

V ‹L› se omenjajo povsem nepravilne ustreznice za NEM-pojem (ki se sicer pojavlja v prirejeni, vendar enako nerazumljivi obliki, tj. kot »notirana višina zvoka« = »notierte Klanghöhe«): »notated/actual pitch« (ANG), »Hauteur réelle« (FR), »altezza reale« (IT).

GL: ♦melodija zvokovnih barv♦ = (♦Klangfarbenmelodie♦), ♦zvokov(n)a barva♦ = barva zvoka = (zvočna barva), ♦zvok♦.

PRIM: ♦višina (tona)♦.

‹EH›, 161, 162

ANG: pitch, pitch–level; NEM: Tonhöhe; FR: hauteur (du son); IT: altezza (del suono).

ET: ♦Ton♦.

D: »(Naziv za) osnovno lastnost ♦tona♦ … poleg ♦jakosti♦, ♦barve♦ intenzitete.« (‹MELZ›, III, 677)

KR: V D ♦trajanja (tona) ♦ so kot njegove »osnovne lastnosti« omenjene v. t., ♦intenziteta (tona)♦ in ♦trajanje (tona)♦. ♦Barva♦ je izpuščena, saj v akustičnem smislu ni ♦parameter♦ (gl. KM ♦zvokov(n)e barve♦). V D je torej izpuščena ♦intenziteta (tona)♦ kot »osnovna lastnost« oziroma ♦parameter♦ (v smislu izrazja ♦serialne tehnike♦). Pri razlikovanje med »♦intenziteto (tona)♦ in »♦jakostjo♦« se misli na razliko v v akustiki (‹EH›, 150, 187; gl. KM ♦jakosti♦), vendar oba pojma (♦jakost♦ in ♦intenziteto♦) kot posebni gesli nista obdelani v ‹MELZ›.

Kot pojem iz akustike je v. t. znotraj izrazja ♦serialne glasbe♦ eden enakovrednih ♦parametrov♦, ki skupaj z ♦intenziteto (tona)♦, ♦trajanjem (tona)♦ in ♦zvočno barvo♦ podlegajo ♦predurejanju gradiva♦ s ♦serialnimi postopki♦. V vsakdanjem govoru ♦ton♦ pravzaprav pomeni ♦višino tona♦, vendar se v izrazju ♦serialne glasbe♦ z omembo v. t. pravzaprav poudarja njegov parametrski značaj.

GL: ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦makročas/mikročas♦, ♦parameter♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦sirena♦, ♦ton♦.

PRIM: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦dinamika♦) = (♦jakost♦), ♦trajanje (tona) ♦, ♦višina zvoka♦, ♦zvokov(n)a barva♦.

‹APE›, 227; ‹BASS›, I, 24–26; ‹BKR›, IV, 251; ‹BOSS›, 61–62; ‹CH›, 300; ‹DOB›, 2–3; ‹EH›, 357–358; ‹G›, 35–36; ‹GRI›, III, 122–129; ‹GR6›, XVI, 779–786; ‹GUI›, 43–46; ‹HI›, 481; ‹HO›, 460–461; ‹L›, 592; ‹LARE›, 719; ‹M›, 16; ‹MI›, II, 716; ‹P›, 364; ‹RAN›, 638–640; ‹RL›, 964–966