Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

= ♦ČETRTSTOPINJA♦ (ČETRTTONSKA GLASBA) = ♦ČETRTSTOPINJSKA GLASBA♦

ANG: quarter tone music, quarter-tone music; NEM: Vierteltonmusik, Viertelton-Musik; FR: musique en quarts de ton; IT: musica a quarti di tono.

D: Naziv za glasbo, ki za zvočno gradivo uporablja ♦četrtstopnjo♦ kot temeljni ♦mikrointerval♦.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj je treba ♦četrttonsko glasbo♦ zamenjati s č. g. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

V ‹L›, 631, se kot FR-sopomenka s č. g. navaja »mikrotonalitetna glasba« (= »musique microtonale«), kar je napačno, saj ♦mikrotonaliteta♦ ne zajema samo ♦četrtstopnje♦, temveč tudi ostale intervale, manjše od temperirane male sekunde (gl. D ♦mikrointervala♦). Prav tako je v ‹L›, 360, enako problematičen pojem »mikrotonalizem« (= »microtonalismo«), ki se prav tako enači s č. g.

GL: ♦četrtstopnje♦ = (četrtton), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

‹BKR›, IV, 304; ‹EIN›, 678; ‹G›, 39; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HI›, 508–509; ‹MELZ›, I, 401 = »četrttonska glasba«; ‹P›, 48

ANG: quarter tone, quarter-tone; NEM: Viertelton; FR: quart de ton; IT: quarto di tono.

D: »(Naziv za) ♦mikrointerval♦, ki predstavlja polovico polstopinje oz. male sekunde. Takšni ♦mikrointervali♦ so se uporabljali v stari grški glasbi, vendar jih lahko najdemo tudi v arabski in indijski glasbi. V glasbi 20. stoletja je nekaj skladateljev (Hába, Barth, Chavez) skladalo ♦četrtstopinjsko glasbo♦, ki je temeljila na ♦lestvici♦ 24-ih ♦tonov♦ v oktavi. Samo nekatera glasbila, v glavnem godala, pozavna in glas, se lahko uporabljajo v ♦četrtstopinjski glasbi♦. Gradili so se tudi posebni četrtstopinjski klavirji, v glavnem z dvema klaviaturama, pri čemer je bila druga klaviatura uglašena četrt stopnje višje od prve.« ‹APE›, 236–237)

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj je treba ♦četrtton♦ zamenjati s č. (gl. tudi KR ♦mikroinervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦mikrostopinja♦ = (mikroton), ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona)

‹BASS›, Ill, 133–134; ‹CP1›, 242; ‹CP2›, 342; ‹EH›, 378; ‹FR›, 71–72; ‹G›, 39–41; ‹GR6›, XV, 498; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HO›, 851–852; ‹IM›, 308; ‹L›, 631; ‹LARE›, 1287; ‹M›, 522; ‹P›, 47; ‹RIC›, Ill, 514–515; ‹SLON›, 1484; ‹V›, 600

ANG: time–field; NEM: Zeitfeld.

D: 1) (Naziv za) ritmične obrazce, delitve in ♦polja♦, v katerih je notacija takšna, da jih je nemogoče natančno zaigrati.« (‹JON›, 318)

2) »Pri poskusu, da zaigramo vsakega od teh primerov kar se da točno, bo prvi primer v primerjavi z mehansko štetim časom najbližji razmerju 4:2, četrti primer pa bo kazal največje odstopanje. Če te dejavnike negotovosti natančneje preučimo, pridemo do različnih velikosti con, znotraj katerih se pojavljajo netočnosti igranja. Te cone bomo poimenovali časovna polja, velikost pa velikost ♦polj♦. Čisto razmerje med različnimi notacijami in končno stopnjo natančnosti pri uresničitvi uvaja torej fluktuacijo v predstavo o času, ki je ni moč preprosto opisati z diskretnimi vrednotami. V našem primeru je predvsem pomembno, da enako časovno razmerje fluktuira z različno jakostjo in da so dejavniki negotovosti postopoma odvisni od notacije.« (STOCKHAUSEN 1963: 126)

KM: Kar je v D 2 omenjeno kot »dejavnik negotovosti«, razume pravzaprav statistično (teksturno) približnost v razmerjih med elementi, ki je zaznamuje za vsako ♦polje♦ – č. p., ♦dvanajsttonsko polje♦ in ♦tonsko polje♦. Različni so le elementi: tukaj gre za lastnosti ♦trajanja♦, tam za ♦višine tona♦.

Namesto č. p. se včasih uporablja pojem »časovni ♦šum♦« (NEM »Zeitgeräusch«) (gl. D 4 ♦šuma♦), vendar ga, zaradi poudarjene metaforičnosti ni priporočljivo uporabljati (gl. KR – t. IV-d ♦šuma♦).

GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦iracionalni ritem♦, ♦makročas/mikročas♦, ♦polje♦, ♦statistična glasba♦, ♦tekstura♦, ♦točka♦.

PRIM: ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦tonsko polje♦.

‹FR›, 93; ‹G›, 91

= CHARLESTON

= CHA-CHA-CHA

ANG: Creole jazz; NEM: Creole Jazz.

ET: Kreoli so potomci romanskih Evropejcev v španskih in potrugalskih kolonijah v Latinski Ameriki; ♦jazz♦.

D: »(Naziv za) smer v ♦New Orleans jazzu♦, ki je pomembno vplivala na njihov razvoj v dvajsetih letih. Glasba Kreolov v New Orleansu, ki so bili v francoskem delu mesta posebna skupina, je ozko povezana z latinskoameriško folkloro¹. Proti koncu 19. stoletja so bili Kreoli, ki so govorili poseben francoski dialekt, ekonomsko najbolje preskrbljeni in glasbeno najbolj izobražen sloj v New Orleansu. Postavili so harmonsko-funkcijske temelje ♦jazza♦ in zahtevali, zlasti v ♦aranžmajih♦, razvoj v smeri načrtno organiziranega muziciranja, ♦improvizacije♦.« (‹RL›, 191)

KR: Izvirna ANG-različica pojma je natančen naziv za slog znotraj ♦New Orleans jazza♦, zato ga ni priporočljivo prevajati v slovenščino.

GL: ♦jazz♦, ♦New Orleans jazz♦.

‹BKR›, I, 282; ‹HI›, 111

1 V izvirniku je »Volksmusik«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG:country rock; NEM: country rock.

ET: ANG country = podeželje, vas; ♦rock, rock glasba♦.

D: »(Naziv za) glasbo, ki je nastala s povezovanjem ♦rock glasbe♦ z instrumentarijem ter načinom muziciranja v ♦country glasbi♦. V njej se torej uporabljajo banjo, mandolina, violina in harmonika, ki obdelujejo teme iz ♦hillbilly jazza♦, ♦ragtimea♦ in ♦country and westerna♦.« (‹KN›, 52)

KR: C. r. je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: ♦hillbilly (music), hillbilly jazz♦, ♦ragtime, rag♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦soft rock♦.

PRIM: ♦country and western (music)♦, ♦country blues♦, ♦country (music), country glasba♦, ♦folk rock♦.

‹HI›, 110

ANG: country music; NEM: Country Music, ländliche Musik; FR: country music, musique champêtre; IT: country music, musica campestre.

ET: ANG country = podeželje, vas; torej dobesedno: podeželska, vaška glasba.

D: »(Naziv za) slog v ameriški ♦popularni glasbi♦. To je komercialno nadaljevanje ♦folk glasbe♦¹ z vaških, južnih območij Združenih držav Amerike, najprej znana kot ♦hillbilly music♦. Izhaja iz ♦folk glasbe♦¹, ki je prišla z britanskimi izseljenci … razvila se je skozi stik z Afroameričani, Cajunami, Latinoameričani in drugimi etničnimi glasbami ter z mestno komercialno glasbo … Country glasba se je začela razvijati v času industrializacije med 1920–25, kasneje so jo začeli izkoriščati v komercialne namene… Po tem se oddaljuje od identifikacije z južnimi podeželskimi območji in postaja eklektična zvrst mednarodne popularnosti … 2. svetovna vojna je bila katalizator, ki je country glasbo iz regionalne pretvoril v nacionalni fenomen. Vojno gospodarstvo je podpiralo selitve ljudi, kar je pomenilo združevanje ljudi različnih kultur. Tako so se začele mešati tudi glasbene oblike. Pevci, kot sta bila Roy Acuff in Ernest Tubb, so bili v času vojne prav tako popularni kot Frank Sinatra in Bing Crosby. Okrog leta 1950, ko je bil Hank Williams na vrhuncu kariere, se je country glasba uveljavila v ameriški zabavni industriji. ‘The Grand Ole Opry’ je bila nabolj znana radijska postaja v deželi, ki je vrtela country glasbo, Nashville je postal znan center industrije country glasbe. Zahteva po spoštovanju in sprejemanju različnih narodnosti se odraža v zamenjavi besede ♦hillbilly♦ s ‘country’ ali ‘country western’ (s pojmi, ki predstavljajo spajanje jugovzhodnih in jugozahodnih slogov). Country glasba ni bila nikoli bolj popularna kot v šestdesetih in sedemdesetih letih. Novi centri, npr. Bakersfield v Kaliforniji in Austin v Texasu, so predstavljali izziv dominaciji Nashvilla, medtem ko je naziv Nashville ♦sound♦ postal sopomenka country glasbe. Pomembnost ‘Grand Ole Opry’ se je zmanjšala, izvajalci, kot so Merle Haggard, Buck Owens, Charley Pride, Johnny Cash in Willie Nelson, se niso več opirali na njeno podporo. V sedemdesetih letih je country glasba začela koketirati z ♦rockom♦, s tem je postala atraktivnejša za mlade poslušalce (npr. v glasbi Krisa Kristoffersona in Waylona Jenningsa). Združevanje ♦rocka♦ in ♦country glasbe♦ (v Austinu) je ustvarilo slog, znan kot ‘progresivna country glasba’. Kljub mešanju slogov in mednarodni popularnosti country glasbe je še vedno obstajala mlačna tradicija. Številni country pevci se še vedno ukvarjajo s temami, kot so mati in dom, potepuštvo, zapor, težko delo, razočaranje v ljubezni in tradicionalna religija. Številni pevci (Johnny Cash, Merle Haggard in Loretta Lynn) kažejo spoštovanje do lastnega podeželskega porekla in podeželskega porekla country glasbe; starejši (‘Grandpa’ Jones, Roy Acuff) izvajajo glasbo v slogu, ki je bil predhodnica ‘Nashville ♦sounda♦‘, medtem ko je ♦bluegrass music♦ čuvaj tradicije.« (‹GR6›, IV, 854–855)

KM: D je izbrana, ker najbolje povezuje večpomenskost pojma, ki izhaja iz dejstva, da se s samostalnikom »country« v pridevniški funkciji imenuje slog, ki je zaradi izrazito komercilane narave c. g. kot nadaljevanja ♦folk glasbe♦ pravzaprav neskončna mešanica različnih vplivov. Zato se drugi pojmi, ki se prav tako uporabljajo s pridevniškim samostalnikom »country« (npr. ♦country and western music♦, ♦country blues♦, ♦country rock♦), ne morejo izenačevati s podzvrstmi d. g. Zaradi širine pomena in lastnosti je c. g. komajda tehnični izraz oz. strokovna beseda. V Pojmovnik je uvrščen zaradi popularnosti, ki je posledica tudi njenega komercialnega ozadja, seveda neobčutljivega za pomene pojmov, ki jih uporablja.

KR: NEM-, FR- in IT-pojmi, ki odstopajo od ANG-izvirnika, se nahajajo v ‹BR›, 234–235 kot razlaga izvirnika, ki se uporablja neprimerno pogosteje kot njegovi (nesmiselni, vendar dobesedni) prevedki. Glede na to je trba ohrani­ti izvirno obliko »country«.

GL: ♦bluegrass (music)♦, ♦country and western (music)♦, ♦country blues♦, ♦country rock♦, ♦folk, folk glasba, folk slog♦, ♦hillbilly (music), hillbilly jazz♦, ♦popularna glasba♦.

‹BASS›, I, 723 = vodilka k ♦country and western (music) ♦; ‹HK›, 91–93; ‹SLON›, 1435

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: country blues, country blues 1850; NEM: country Blues, authentischer Blues; FR: country blues, blues authentique; IT: country blues, blues autentico.

ET: ANG country = podeželje, vas; ♦blues♦.

D: »(Naziv za) najstarejšo vrsto ♦bluesa ♦, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja izvajali potujoči pevci brez spremljave ali z lastno spremljavo na banjo ali kitaro.« (‹HI›, 110)

KM: Ustreznice, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so podane v ‹BR›, 234–235, verjetno kot avtorjeva interpretacija izvirnega pojma.

KR: Vsekakor se priporoča uporabljati izvirno ANG-obliko pojma.

GL: ♦blues♦, ♦jazz♦.

PRIM: ♦city blues♦, ♦country (music), country glasba♦, ♦country rock♦, ♦country and western (music)♦.