ANG: rhythmicon, polyrythmophone (‹GRI›, Ill, 245); IT: rhythmikon, rhythmicon.
ET: ♦Ritem♦; ♦ritmika♦.
D: »(Naziv za) ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki sta ga skonstruirala H. Cowell in L. Teremin za izvajanje ritemskih kombinacij skoraj neomejenih možnosti. Leta 1931 je Cowell zložil Rhythmicano, koncert za ritmikon in orkester.« (‹FR›, 75)
GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.
‹BASS›, IV, 82 = vodilka k: »Teremin, Lev«; ‹JON›, 253
ANG: rhythm (gl. KR), rhythmics (‹RAN›, 516; gl. KR);
NEM: Rhythmik; FR: rythmique (‹RL›, 802); IT: ritmica.
ET: Grš. rhythmikḗ (tékhnē); lat. rhythmica v M. Kapele tudi rhythmice = nauk o ♦ritmu♦ (‹RL›, 803); iz grš. rhythmós =♦mera♦ toka časa.
D: 1) »Do 19. stoletja naziv za nauk o ♦ritmu♦, kjer je posebno področje zavzemal tudi nauk o gradnji ♦ritma♦ (ritmopeja). V 20. stoletju naziv za določeno vrsto ♦ritma♦ (npr … taktna ritmika, menzuralna ritmika, tudi Bachova ritmika).« (‹RL›, 802)
2) »1. (Naziv za) skupino vseh ritmičnih posebnosti v določeni kompoziciji, v glasbenem govoru posameznega avtorja, stila ali obdobja in v glasbeni kulturi posameznega naroda. Do 19. stoletja tudi sopomenka za ♦ritem♦. 2. Ritmika je tudi naziv za posebno vrsto gimnastičnih vaj, ki se uporabljajo pri vzgoji otrok.« (‹MELZ›, III, 211)
3) »Izvirno (naziv za) nauk o ♦ritmu♦; od 20. stoletja tudi pojem, ki zajema celoto vseh ritemskih aspektov znotraj določenega časovnega obdobja.« (‹HI›, 393)
4) »1. (Naziv za) preučevanje ali nauk o glasbenem ♦ritmu♦. Del solfeggia, posvečenega vrednostim ♦trajanja♦. 2. (Naziv za) način kombiniranja in organiziranja vrednosti ♦trajanja♦, ki je specifičen za kakšnega skladatelja, šolo ali obdobje. 3. Metoda izobraževanja, ki jo je na začetku 20. stoletja ustvaril É. Jaques-Dalcroze …« (‹HO›, 908)
KM: Za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦ je pomemben pomen r., ki razume oznako ritemskih značilnosti tako, kot je navedeno v drugem delu D 1, v t. 1 D 2, v drugem delu D 3 in v t. 2 D 4. V tem smislu je pojem ♦poliritmika♦ napačen, saj pravzaprav razume ♦poliritem♦, ne pa različnih ritemskih značilnosti (gl. KR ♦poliritmike♦).
KR: R. ni bila nikoli sopomenka ♦ritmu♦, kot je napisano v prvem pomenu v D2.
ANG ustreznica »rhythm« (gl. ‹L›, 477, ‹LEU›, 333, ‹P›, 281) ni pravilna, ker pomeni♦ritem♦, ne pa r. ANG obliko »rhythmics« najdemo v ‹RAN›, 516, skupaj z »metrics« in »harmonics«, toda v zvezi z Kvintilijanovo klasifikacijo glasbe (v smislu lat. pojma »musica«), torej v pomenu, ki je tukaj relevanten v smislu začetka D3 in D4. V ‹OED›, XIII, 875, se pojem v samostalniški obliki pojavlja v ednini in množini. Pomen množinske oblike (»del znanosti, ki se ukvarja z dolžino ♦zvokov♦«) obstaja od leta 1864. Pojem je torej bolj zakoreninjen od pojma »metrics« (= »♦metrika♦« – prim. KR ♦metrike♦), čeprav tudi na ta pojem ne naletimo tako pogosto.
V ‹BR› se pojem ne pojavi.
GL: ♦ritem♦, ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦).
PRIM: ♦metrika♦.
‹BASS›, IV, 105; ‹BKR›, IV, 42; ‹GR6›, XV, 825 = NEM pojem Rhythmik v pomenu D1.
Boljše je ritemskih. Gl. KR ♦ritma♦.
ANG: rhythm; NEM: Rhythmus; FR: rythme; IT: ritmo
ET: grš. rythmós =♦mera♦ toka časa, iz rheîn = teči, širiti se (‹KLU›, (599).
KM: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je r. osnova za tvorjenje različnih drugih značilnih pojmov, kot so ♦aditivni ritem♦, ♦iracionalni ritem♦, ♦neretrogradni ritem♦, ♦poliritem♦, ♦nasprotna ritmika♦, in je zato (še posebej pa zaradi ♦poliritma♦) uvrščen v Pojmovnik.
KR: R. je treba kot osnovo za tvorjenje omenjenih pojmov razlikovati od ♦ritmike♦ (npr. v ♦poliritmiki♦), saj to nista sopomenki. Osnova -ritmija (v npr. ♦poliritmiji♦) niti ni osnova, saj je, analogno -metriji v pojmih, kot so ♦ametrija♦, ♦heterometrija♦ in ♦poliritmija♦ (gl. ET in KR teh pojmov), pravzaprav končnica. (Edini pojem – razen ♦poliritmije♦ –, v katerem se -ritmija pojavi kot samostalniška osnova, je »aritmija«, ki označuje »pomanjkanje ritma, neskladnost, neravnomernost, ritmično nepravilnost« (‹KL›, 100), torej se pravzaprav s predpono a- zanika pomen r., z ničimer pa se ne pojasni, v čem bi se r. lahko razlikoval od »ritmije«.) Zato je tudi ♦poliritmija♦ enako kot ♦poliritem♦ (gl. KR ♦poliritmije♦).
Pridevnik iz r. je »ritemski«, ne pa »ritmični«, ker »ritmični« izhaja iz »ritmike«. (V ‹KL›, 100 se pojavi pridevnik »aritmičen« iz samostalnika »aritmija«, kar je seveda neustrezno: pravilno bi bilo »aritmijski« oziroma »aritemski« glede na sopomenskost osnov »-ritem« in »-ritmija«; prim. KR ♦poliritma♦.)
GL: ♦aditivni ritem♦, ♦dodana vrednost♦ = (valeur ajoutée), ♦iracionalni ritem♦, ♦neretrogradni ritem♦, ♦poliritem♦ =(♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦nasprotna ritmika♦.
PRIM: ♦ritmika♦.
‹L›, 477; ‹P›, 280
ANG: riff; NEM: riff, Riff, kleine wiederholte Figuren; FR: riff, brefs motifs répétés; IT: riff, brevi motivi ripetuti.
ET: Nejasna, morda kratica ANG riffle = rečna struga, brzica (‹DE›, 928).
D: »V ♦jazzu♦ (naziv za) kratko, sproščeno, spevno frazo, ki se ponavlja nad harmonskimi spremembami. Lahko rabi kot melodija in kot spremljava. V mnogih ♦uspešnicah♦ iz dobe ♦swinga♦ se pojavljajo riffi. Navedeni primer riffa je iz skladbe ‘One O’ Clock Jump’ C. Basiea, ki se trikrat ponovi nad dvanajsttaktno ♦blues♦ progresijo.«
KM: Ustreznice izvirne ANG oblike pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 238–239, vendar samo kot razlaga.
V ‹HK›, 321–323, in v ‹KN›, 173–174, se pojasnjuje uporaba r. v ♦rock glasbi♦, kjer je tudi poudarek na njegovi pomembni vlogi. Kot primer je naveden r. v skladbi Supper’s Ready s ♦konceptualnega albuma♦ Foxtrot skupine Genesis:
KR: R. je nemogoče (in nepotrebno) prevajati v slovenščino.
GL: ♦background♦, ♦jazz♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦rock, rock glasba♦.
‹BASS›, IV, 84; ‹BKR›, IV, 51; ‹GRJ›, II, 379; ‹GR6›, XVI, 13; ‹HI›, 394; ‹IM›, 320; ‹MELZ›, III, 203; ‹RIC›, IV, 16 = vodilka k: ♦jazz♦; ‹RL›, 809
ANG: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, Rhythm and Blues 1940; NEM: rhythm and blues, Rhythm and Blues, Rhythm & Blues, R & B, Jazzstil; FR: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, rhythm’n blues, style de jazz; IT: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, stile di jazz.
ET: ♦Ritem♦; ♦blues♦.
D: »(Naziv za) ♦popularno glasbo♦ ameriških črncev, ki je cvetela od poznih štiridesetih do zgodnjih šestdesetih let. Sprva je šlo za vokalni žanr, ki so ga pogosto uporabljali za ples, z znamenitimi vokalnimi solisti (npr. C. McPhatter, S. Cooke), ki so peli sami ali kot člani (po navadi moškega) vokalnega kvarteta ali kvinteta (npr. The Ravens, The Orioles, The Drifters, The Coasters). Drugi člani zasedbe so harmonizirali spev solista z nesmiselnimi zlogi (‘ooo’, ‘doo-wop’) ali značilnimi frazami (‘shake, rattle, and roll’) … Harmonska in metrična ♦struktura♦ je izpeljana iz dvaintridesettaktnih popularnih pesmi in iz dvanajsttaktnega ♦bluesa♦, in sicer pod vplivom ♦harlem jumpa♦ … Sredi petdesetih let se je iz veje rhythm and bluesa razvil ♦rock and roll♦, ko so si beli glasbeniki prisvojili kreativnost črnskih ustvarjalcev in so črni inovatorji (C. Berry, F. Domino, Little Richard) dobili simpatije belega poslušalstva. V poznih petdesetih letih se je pojavila tudi druga veja rhythm and bluesa v ♦pop glasbi♦, ko so producenti uvedli razkošne ♦aranžmaje♦ z godalci. V zgodnjih šestdesetih letih je ♦soul♦ postal tretja veja rhythm and bluesa, ko je veliko popularnost doseglo nervozno, kričeče petje (R. Charles, J. Brown).« (‹RAN›, 705–706; ‹RL›, 802)
KM: R. a. b. je izjemno zapleten pojem. Predlagana D pokriva večino njegovih pomenov in vplivov.
Ustreznice izvirne ANG oblike pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 238–239, vendar samo kot (domala napačna) razlaga.
KR: Med neštetimi načini zapisa pojma je težko določiti, kateri je najbolj natančen, najbolje jih je imeti za enakovredne. Pojem je nesmiselno prevajati (kot, npr., »♦ritem♦ in ♦blues♦«).
GL: ♦jump, harlem jump♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock and roll♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦soul, soul jazz♦ (D 2–A–D).
‹BASS›, IV, 82; ‹BKR›, IV, 42; ‹FR›, 75; ‹GR6›, XV, 824; ‹HI›, 393; ‹HK›, 318–319; HUNKEMÖLLER 1980: 5; ‹IM›, 319; ‹KN›, 172; ‹LARE›, 1331; ‹MELZ›, III, 197
ANG: Rhodes, Rhodes electric piano, Fender-Rhodes (piano); NEM: Rhodes, Fender-Rhodes-Piano.
ET: Po oblikovalcu H. Rhodesu.
D: »(Naziv za) ♦električni klavir♦, ki sta ga razvila H. Rhodes in L. Fender. Od leta 1965 ga proizvaja ameriško podjetje Rhodes Keyboard Instruments. ♦Zvok♦ proizvajajo kovinske ploščice in nihaji, ki jih povzročajo udarci spuščenih kladivc, se prenašajo po zvočnici in se krepijo.« (‹RUF›, 427)
GL: ♦električni klavir♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.
‹DOB›, 134; ‹GRI›, Ill, 244; ‹HK›, 318
ET: Lat. retrogradus = usmerjen nazaj, ki se vrača, iz predpone retro- = nazaj in gradus = korak (‹KLU›, 597); ♦serija♦.
PRIM: ♦rakov postop (vrste, serije)♦.
ET: Lat. retrogradus = usmerjen nazaj, ki se vrača, iz predpone retro- = nazaj in gradus = korak (‹KLU›, 597); inversio = obrat, iz invertere = obrniti, zasukati (in = v, na in vertere = obrniti – ‹DE›, 542); ♦serija♦.
PRIM: ♦rakov obrat (vrste, serije)♦.
ANG: chord of resonance; FR: accord de la résonance.
ET: Lat. resonantia = odmev, iz resonare = odzvanjati, odmevati, iz predpone re- = zopet, ponovno in sonare = zveneti (‹KLU›, 585, 596); ♦akord♦.
D: »(V skladateljski teoriji O. Messiaena naziv za) ♦akord♦, ki je osnova njegovega sloga in vsebuje skoraj vse slišne ♦parciale♦ nad ♦temeljnim tonom♦ …« (‹JON›, 41)
KM: V MESSIAEN 1944, II: 37, je naveden primer za r. a.:
Koristno je opozoriti na to, da Cowellov ♦poliakord♦ prav tako temelji na teoretični razlagi, ki se sklicuje na odnose med ♦parcialnimi toni♦.
GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦.
PRIM: ♦poliakord♦.
‹FR›, 14