ULTRAKROMATIKA = ♦HIPERKROMATIKA♦
ANG: ultrachromaticism; FR: ultrachromatisme.
ET: Lat. pred. ultra = nad, več, prek; ♦kromatika♦.
KR: Možnost, da poleg ♦kromatike♦ lahko govorimo o ♦kromatizmu♦, čeprav sta pojma pravzaprav sopomenki (gl. KM in KR ♦kromatizma♦), nam še ne omogoča rabe »ultrakromatizma«, tj. »hiperkromatizma«.
PRIM: ♦hiperkromatika♦, ♦kromatika♦ = ♦kromatizem♦.
‹BOSS›, 86–90 = sopomenka ♦mikrotonalitete♦; ‹GR›, 186; ‹JON›, 341; WYSCHNEGRADSKY 1972
TWO-STEP
ANG: two-step, twostep (gl. KR); NEM: Two-step, Twostep (gl. KR); FR: two-step, twostep (gl. KR), deux temps (‹GR6›, XIX, 296 – gl. KR); IT: twostep, twostep (gl. KR).
ET: ANG = dvokorak.
D: »(Naziv za) družabni ples, ki je, ob ♦cakewalku♦, prvi iz ZDA prispel v Evropo. Plesali so ga do leta 1912, potem pa ga je zamenjal ♦onestep♦.« (‹RL›, 1002)
KM: ‹GR6›, XIX, 296, omenja, da je t. postal še zlasti priljubljen v devetdesetih letih 19. stoletja, zahvaljujoč The Washington Postu (1889) in drugim koračnicam Souse, na katere so ljudje plesali. Omenjeno je tudi, da se je v drugem desetletju 20. stoletja t. v Evropi pogosto uporabljal kot sopomenka za ♦fokstrot♦.
KR: FR-ustreznica »deux temps«, ki je omenjena v ‹GR6›, XIX, 296, se ne pojavlja v FR-literaturi. Vprašamo se lahko, zakaj se v tem viru ne ponujajo tudi ustreznice v drugih jezikih, temveč samo (neobstoječe) ustreznice v FR.
Zapisovanje je povsem neizenačeno, vendar je nepravilno pisanje pojma brez vezaja (skupaj ali ločeno), saj je pojem, enako kot ♦onestep♦ okrajšava »twostep dance«. Z vstavljanjem vezaja se poudarja pridevniška funkcija pojma, ki postane, brez samostalnika »dance«, samostalniška.
GL: ♦fokstrot♦, ♦onestep♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.
‹BASS›, IV, 633 = »two step«; ‹BKR›, IV, 278; ‹HI›, 495 = »Twostep«; ‹MELZ›, III, 617 = »twostep«; ‹RAN›, 890; ‹RIC›, IV, 440
TWIST
ANG: twist; NEM: Twist; FR: twist; IT: twist.
ET: ANG twist = obračati, vrteti.
D: »(Naziv za) moderni ples z začetka šestdesetih let, ki sta ga uvedla in propagirala Chubby Checker in (ameriško) diskografsko podjetje Cameo. Hiter ples v sodih taktovskih načinih parom ni omogočal očesnega stika, saj so bili osredotočeni … na to, da si ne izpahnejo sklepov. Skladba ‘Twist and Shout’ na prvem albumu Beatlesov daje slutiti tiste lastnosti twista, ki se v času moderne obsedenosti z njim niso cenile.« (‹KN›, 221)
GL: ♦rock, rock glasba♦.
‹BKR›, IV, 278 = vodilka k ♦rock and rollu♦; ‹HK›, 400–401; ‹P›, 345; ‹RIC›, IV, 440
TROP
ANG: trope; NEM: Tropus, Trope; FR: trope; IT: tropo.
ET: Grš. trópos = obrat, smer ali figura v govoru, iz trépein = obrniti (‹DE›, 1170): v ‹GR6›, XIX, 187, se opozarja, da je t. v srednjeveškem glasbenem izrazju (M. Kapela, Boetija itn.) pomenil tudi vrsto oktave, ♦modus♦.
D: V izrazju J. M. Hauerja naziv za 44 možnih odnosov med dvema ♦heksakordoma♦, ki so v nasprotju z ♦dvanajsttonsko vrsto♦ v Schönbergovi ♦dvanajsttonski tehniki♦ osnova Hauerjeve ♦dvanajsttonske tehnike♦.
KM: Hauer si je v svojem »nauku o tropih« (HAUER 1926) prizadeval ugotoviti kriterije, po katerih se lahko doseže pregled nad skupaj 479.001.000 možnih ♦dvanajsttonskih vrst♦ in prišel do 44 t.: vsak t. »vsebuje (ali »nadzoruje«) 10.886,4000 ♦vrst♦. (Hauer je tudi t. naprej reduciral v štiri kategorije po številu tritonusov, vendar pa te kategorije ni posebej poimenoval – gl. ‹G›, 45–47.) O funkciji t. kot ♦predurejanja gradiva♦ v svoji ♦dvanajsttonski glasbi♦ Hauer v HAUER 1926: 5 pravi naslednje: »Šele s preučevanjem tropov pridemo do spoznanja o vrednosti njihovih melodičnih1 in harmoničnih posebnosti, ki so v ♦dvanajsttonski tehniki♦ zelo pomembne. Ne gre za to, da bi se učili vseh 44 tropov na pamet in da bi si zapomnili vse njihove številke, temveč da se nam slika o tropih dobro usede v spomin na način, da jih prepoznamo v kateremkoli melosu in na ta način delujemo svobodno in z zavestjo o cilju.«
Eden izmed ♦formatov♦ ♦variabilne oblike♦ Boulezove 3. klavirske sonate ima tudi naziv t., vendar nas ta pomen tukaj ne obvezuje (gl. primer v ♦variabilni obliki♦).
KR: T. ima obvezujoč pomen le znotraj Hauerjeve skladateljske teorije.
GL: ♦dvanajsttonska igra♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦) (zlasti KM), ♦predurejanje gradiva♦.
PRIM: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦.
‹APE›, 314; ‹BASS›, IV, 607; BEICHE 1984: 12; ‹BKR›, IV, 271 = vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹FR›, 96; ‹GR›, 184; ‹GR6›, XIX, 287; ‹HI›, 492; ‹JON›, 332–334; ‹L›, 607; ‹P›, 341; ‹V›, 767
1 V izvirniku piše »melisch«. V ‹WAH›, 2403, pa se ta pojem označuje kot »liedhaft (= »speven«), čeprav bi ga lahko – zlasti v kontekstu s »harmoničnim« – prevedli tudi kot »melodičen«. Pojem je tipičen za sicer precej nenavadno Hauerjevo izrazje.
TRIKOTNI NIHAJ, TON, ZVOK, VAL = (♦DELTASTI NIHAJ, TON, ZVOK, VAL♦)
ANG: delta wave (redko; gl. ♦delatsti nihaj, ton, zvok, val♦), triangular wave; NEM: Dreieckschwingung.
ET: ♦Ton♦.
D: »(Naziv za) nihaj, ki ga proizvaja ♦generator trikotnega nihaja, tona, zvoka, vala♦, na osciloskopu pa ima značilno trikotno obliko. ♦Zvočni spekter♦ trikotnega nihaja vsebuje vse lihe ♦parcialne tone♦, ki so v harmoničnem odnosu do ♦temeljnega tona♦, vendar se njihova amplituda zmanjšuje v obratno kvadratnem odnosu do zaporednega števila ♦parcialnih tonov♦. (♦Parcialni ton♦ z zaporedno številko 3 ima trikrat večjo frekvenco od frekvence ♦temeljnega tona♦, vendar tudi samo 1/9 njegove amplitude.)
Zaradi slabo izražene ♦strukture♦ lihih ♦parcialnih tonov♦ trikotni nihaj zveni temno in prazno.« (‹EN›, 53)
KM: Ob pridevniku »trikoten« so omenjeni nihaj, ♦ton♦, ♦zvok♦ in val, saj je v literaturi njihova raba enakovredna in so v tem kontekstu sopomenski. Naziv »trikoten« izhaja iz osciloskopskega prikaza t. t.; vrsta nihaja tvori val; ♦ton♦ in ♦zvok♦ razumeta slušno percepcijo teh nihajev oziroma valov.
GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator trikotnega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.
PRIM: (♦deltasti nihaj, ton, zvok, val♦), ♦žagasti nihaj, ton, vzok, val♦, ♦pravokotni nihaj, ton, zvok, val♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦.
‹DOB›, 201; ‹EH›, 67–68; ‹FR›, 96; ‹HU›, 75
TRIKORD
ANG: trichord; NEM: Trichord; FR: tricorde; IT: tricordo.
ET: Grš. tríkhordos = s tremi strunami, tj. ♦toni♦, iz treis = tri in khordḗ = struna (‹DE›, 1165, 169).
D: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za ♦segment♦ ♦dvanajsttonske vrste♦, ki ima tri ♦tone♦.
GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦.
PRIM: ♦heksakord♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta♦, ♦podserija♦, ♦segment (vrste, serije) ♦, ♦tetrakord♦.
‹FR›, 96; ‹GR›, 184; ‹JON›, 332; ‹P›, 337; ‹RAN›, 869; ‹V›, 767
(TRIGER) = ♦SPROŽILNI SIGNAL♦ = ♦SPROŽILNI MEHANIZEM♦
ET: ANG triger = ♦sprožilni signal♦, ♦sprožilni mehanizem♦ (‹ŠPR›, 567).
PRIM: ♦sprožilni signal♦, ♦sprožilni mehanizem♦.
TRETJINA STOPNJE = (TRETJINA TONA)
ANG: third–tone, third of a tone; NEM: Drittelton; FR: tiers de ton; IT: terzo di tono, terzo suono.
D: Naziv za ♦mikrointerval♦, ki nastane z delitvijo cele stopnje (velike sekunde) na tri enake dele. »Rezultat (takšne delitve celega tona) je tudi delitev oktave na devetnajst enakih delov. McKay (MCKAY 1947: 82–85) … meni, da je takšna delitev ‘bolj logična rešitev’ za razvoj zvočnega gradiva iz ♦četrtstopinj♦, saj je to manj drastično ločevanje od dosedanje prakse.« (‹JON›, 317–318)
KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno tudi, zakaj je treba ♦tretjino tona♦ zamenjati za t. s. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).
GL: ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.
PRIM: ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦mikrostopinja♦ = (mikroton).
‹BASS›, III, 133–134; HÁBA 1927; ‹L›, 159