Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

NEM: dissoziierte Zeit.

ET: Lat. dissociare = ločiti, razdvojiti; predpona dis- = raz-, od, ne; sociare = združiti, povezati, iz socius = skupni (‹KLV›, 146,44).

D: »… ♦Elektronska glasba♦ nastaja, kot skladanje instrumentalne glasbe, v disociiranem času; šele izvedba, ki v ♦elektronski glasbi♦ ni nikakršna interpretacija, umešča kakšno (elektronsko) glasbo v ♦realni čas♦. S pojavom ♦žive elektronske glasbe♦ so se v naziv ♦realnega časa♦ v ♦elektronski glasbi♦ ponovno vnesli nekateri elementi muziciranja …« (‹EH›, 276)

KM: Naziv se vedno uporablja kot nasprotje ♦realnemu času♦, in sicer izključno v pomenu D, torej za označevanje proizvedenih zvokov z elektronsko ali računalniško tehnologijo, ki, z njihovo naprednostjo, postajajo mogoči v ♦realnem času♦, in tako ♦živa elektronska glasba♦ temelji na ♦izvedbi v realnem času♦.

KR: Ni treba posebej poudarjati, da je »instrumentalna glasba« v D navedena kot sinekdoha, torej da se pri tem misli tudi na vokalno oz. na vokalno-instrumentalno glasbo, na vso tisto tradicionalno glasbo, ki je nujno nastajala v d. č., tj. tudi na tisto ♦glasbo 20. stoletja♦, ki zaradi nuje po ♦predurejanju gradiva♦ in ♦skladanju od začetka♦ ravno tako nastaja v d. č.

GL: ♦izvedba v realnem času♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (liveelectronics) = (live electronic music).

PRIM: ♦realni čas♦.

ANG: disco music, sound; NEM: Disco-Musik.

ET: ANG disco = okrajšava diskoteke, disko kluba, mesta za ples, izključno z glasbo s plošč.

D: »Z diskom se je v sedemdesetih letih poimenovala glasba, na katero se je plesalo v disko klubih. Govorimo o funkcionalni glasbi, ki rabi le za ples in ne za kontemplativno poslušanje. Zato se v njej z bas kitaro in bobni poudarja ritmična komponenta … Besedila v tej glasbi nimajo nikakršne vloge; neprekinjeno se ponavljajo kratki stavki. Glede na to, da se disko ne izvaja na koncertih, ampak se predvaja izključno s plošč, so producenti pomembnejši od interpretov. Poleg glasbeno neizrazitih interpretov, kot so Amanda Lear, John Travolta – ki se je uveljavil po filmu Vročica sobotne noči –, Village People, Grace Jones in drugi, obstajajo tudi skupine s sposobnimi glasbeniki, katerih glasba je prepričljiva tudi v živih izvedbah, npr. Sister Sledge in Chic … proti koncu sedemdesetih let so elemente diska prevzele tudi nekatere ♦rock zasedbe♦, npr. Beach Boys in Electric Light Orchestra.« ‹HK›, 109–110)

KM: D dokazuje upravičenost uvrščanja tega naziva v Pojmovnik, ker se z njim poimenuje vrsta ♦popularne glasbe♦ (deloma tudi ♦rocka♦), za katero ni drugega naziva. V ‹HK›, 110, se omenja producent Donne Summer, Giorgio Moroder, ki deluje v Münchnu; z njegovo produkcijo povezujemo naziv »Munich Sound«
(= »münchenski ♦sound♦«), ki izhaja iz natančnega ♦zvoka♦ godalcev iz poklicnega orkestra v Münchnu. Očitno je, da se naziv »Munich Sound« navaja kot ANG, čeprav je izvor NEM.

KR: Naziv je neobičajen, ker govorimo o okrajšavi v pretežno pridevniški obliki, ki se pogosto uporablja tudi brez pripadajočega samostalnika. Čeprav se je pri nas udomačilo fonetično zapisovanje pojma, kot npr. »diskoteka« in »disko klub« (ali »diskoklub« […]; gl. ET), se vendarle priporoča pisanje v izvirni ANG-obliki. Neroden je npr. fonetični zapis poleg ♦sound♦ (»disko sound«), saj se s prevodom ♦sounda♦ v ♦zvok♦ izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besede (prim. KM ♦sounda♦).

Med gesli je navedena tudi ♦popularna glasba♦, saj nekatere preprostejše vrste d. skorajda nimajo zveze z ♦rockom♦ (prim. D).

GL: ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦sound♦.

ANG: dirty tones; NEM: dirty tones, »dreckige« Töne, schleifend; FR: dirty, sons »sales«, traînants; IT: dirty tones, suoni »sporchi«/strascicati.

ET: ANG dirty = nečist, umazan; tones = toni, notes = enako (v ameriški ANG).

D: »V ♦jazz♦ glasbi naziv za nenatančne, nečisto intonirane ♦tone♦, značilne za emfatični izraz ♦hot jazza♦. Pevci izvajajo dirty notes tako, da s stisnjenih grlom, močnejšim kroženjem zraka iz pljuč izvajajo vibracije v zadnjem delu nosne in ustne votline. Na ta način dobijo posebno nazalno ♦barvo tona♦. Uporabo dirty tones je ♦jazz♦ glasba prevzela iz črnske folklore.« (‹MELZ›, I, 451)

KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so v ‹BR›, 234–235.

KR: D. t. (n.) ni treba prevajati, saj izraz izgubi značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦hot, hot jazz, hot music♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 49; ‹BKR›, I, 322; ‹HI›, 122; ‹HK›, 109; ‹LARE›, 460 = »dirty«; ‹RL›, 229

ANG: dynamophone; NEM: Dynamophon; IT: dynamophon.

ET: dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) dvomanualni ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki ga je v treh različicah med letoma 1892 in 1914 izdelal Američan Thaddeus Cahill, tj. prva vrsta ♦elektronskih orgel♦. Zvok se na d. proizvaja, kot na kasnejših ♦Hammondovih orglah♦, z ♦generatorjem♦ na zobnike s cilindri, delno dolgimi 1,5 m. Prenos ♦zvoka♦ je temeljil na sistemu, podobnem telefonskemu. Od tod tudi drugi naziv ♦telharmonij♦. Dinamofon (kot ♦telharmonij♦) omenja F. Busoni v svojem Osnutku nove estetike tonske umetnosti.« (‹RUF›, 510)

GL: ♦elektroakustične orgle♦, ♦električne orgle♦ = (♦elektronske orgle♦), ♦elektronski glasbeni instrument♦

PRIM: ♦telharmonij♦.

‹BASS›, II, 94 = vodilka k ♦telharmoniju♦.

ANG: dynamism.

ET: Grš. dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

D: »Naziv, s katerim se navadno poimenuje slog Stravinskega okrog leta 1910. Zanj je značilen velik, briljantno kolorističen orkester, močni perkusivni ♦ritmi♦ v nepravilnih ritmičnih obrazcih in grobo disonančne ♦harmonije♦.« (‹APE›, 89)

KM: V ‹APE›, 89, ni navedeno, kdo s tem pojavom determinira omenjene značilnosti kakšnega dela v glasbi okrog leta 1910. Toda naziv je dokaj prisoten v literaturi, čeprav je zagotovo povsem sopomenski z ♦barbarizmom♦ oz. ♦primitivizmom♦.

GL: ♦glasba 20. stoletja♦.

PRIM: ♦barbarizem♦, ♦primitivizem♦.

ANG: dynamics; NEM: Dynamik; FR: dynamique; IT: dinamica.

ET: Grš. dynamikós = močan, mogoč, iz dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

KM: D. se, kot poseben »kriterij« (= »critere dynamique«), tj. kot »profil ♦intenziteti♦« (= »profil d’intensité«), pojavlja v specializiranem pomenu v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦ (gl. SCHAEFFER 1966: 588–590; ‹GUI›, 154–156). Vendar v tem Pojmovniku ne bomo posebej razlagali o tem.

KR: V ‹CH›, 297, se d. definira kot »♦intenziteta♦ kake note ali ♦skupine♦ not«, kar glede na KM ♦intenzitete♦ – ne drži! ♦Intenziteta (tona)♦ je naziv, ki je – še posebej v teoriji ♦serialne glasbe♦ – eden od štirih osnovnih ♦parametrov♦ (poleg ♦višine♦, ♦trajanja♦ in ♦zvokov(n)e barve♦).

PRIM: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦jakost♦).

‹L›, 162–163; ‹P›, 55

ANG: dynaphone NEM: Dynaphone.

ET: Grš. dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163); grš. phōnḗ

= glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki obsega do pet oktav in ga je okrog leta 1925 sestavil R. Bertrand v Parizu. ♦Toni♦ so se proizvajali z ♦oscilatorjem♦. Najprej so se nadzorovali s potenciometri, nato s klaviaturami. Posamezen instrument je lahko artikuliral le posamezne ♦tone♦, kvinte in oktave, zato se je v izvedbi uporabljalo več instrumentov. Vibrirajoči ♦zvok♦ d. je bil priročen za posnemanje godal. Dinafon je prvi uporabil A. Honegger v svojem baletu Rose de Métal (1928).« (‹FR›, 25; ‹RUF›, 115)

KR: V ‹FR›, 25, se d. napačno navaja tudi kot sopomenka s ♦telharmonijem♦. Gre pravzaprav za ♦dinamofon♦, ne za d.!

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦

‹GRI›, I, 640

= ♦DIKSIELAND♦

ANG: digital synthesizer, computer musical instrument; NEM: Computersynthesizer, Digitalsynthesizer

ET: Iz ANG digit = številka, iz lat. digitus = prst (‹KLU›, 143); ♦sintetizator♦.

D: »Skupni naziv za vse ♦sintetizatorje♦ ali ♦elektronske glasbene instumente♦, ki temeljijo na digitalni, računalniški tehnologiji. Opredeljevanje in definiranje instrumenta je težko ali celo nemogoče, saj so tehnične, zvočne in glasbene sposobnosti kakšnega sistema, ki ga podpira računalnik, zelo odvisne od osnovne tehnične opreme, priključenih naprav, torej od strojne in morda še bolj od uporabljene programske opreme, torej softwerja. Delno je to lahko odvisno le od namere uporabnika oziroma od izbire programov. Obstajajo različni sistemi … kot tudi različni programi, ki npr. zvočno simulirajo kakšen ♦modulni sintetizator♦ (gl. ♦posnemovalnik♦ = ♦emulator♦) in na zaslon prenašajo sliko celo vseh programiranih elementov ♦modula♦. Drugi digitalni sintetizatorji na digitalni osnovi simulirajo določene vrste elektronske ­♦sinteze zvoka♦ (gl. ♦algoritemski sintetizator♦) ali v digitalni obliki shranjujejo katerekoli ♦tone♦, ♦zvoke♦ in ♦šume♦, npr. tiste, snemane z mikrofonom, ki so potem na voljo za igranje s klaviaturo. Za popolnejše digitalne sintetizatorje obstajajo posebni programski jeziki, ki bi uporabniku s praktičnim menijem morali pomagati konstruirati kompleksen ♦zvočni spekter♦, tako kot se npr. pri ♦aditivni sintezi zvoka♦ vsi ♦parciali♦ želene ♦strukture♦ ♦zvoka♦, vključno z … ♦ovojnico♦, eksaktno prikazujejo na monitorju. Možno je tudi neposredno programiranje kakšne ♦zvokov(n)e barve♦ z risanjem … oblik vala na zaslonu s svetlobnim svinčnikom. Ko se kakšen ♦zvok♦ digitalizira, se shrani z določenim imenom kot dokument v datoteko. S priročnimi digitalno-analognimi pretvorniki lahko shranjene ♦zvoke♦ ponovno slišimo (tako tiste, proizvedene sintetično, kot tudi digitalizirane naravne ♦zvoke♦). Shranjene zvočne ♦strukture♦ se lahko poleg tega vsak trenutek vnesejo v delovni spomin, nadalje obdelujejo in uporabljajo za igranje. Nadalje obstaja možnost, da se s priklicem programa ♦sekvenčnika♦ s programiranim ♦zvokom♦ aranžira celotna večglasna skladba z drugačno instrumentacijo tudi v obliki partiture, nadalje da se ponavljajo sekvence, da se transponirajo melodije (itn.). Nekateri sistemi navsezadnje omogočajo tudi … tiskanje partiture … z vsemi parti.« (‹EN›, 40–42)

KM: V opisu elektronskih sistemov se digitalno razlikuje od analognega: medtem ko kakšen analogni sistem, npr. ojačevalnik ali ♦analogni sintetizator♦, uporablja analogne, kontinuirane ♦signale♦, digitalni sistem uporablja dva alternativna nivoja napetosti, ki hkrati predstavljata tudi logična nivoja. (‹DOB›, 11–12).

KR: Vprašanje je, ali je treba d. s. glede na opažanja v D umestiti v ♦elektronske glasbene instrumente♦.

GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦modulni sintetizator♦, ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), posnemovalnik = (♦emulator♦), ♦vzorčevalnik♦ = (♦sempler♦).

PRIM: ♦analogni sintetizator♦.

‹DOB›, 180–182; ‹GRI›, I, 567 = vodilka k ♦sintetizatorju♦

ANG: diatonic cluster.

ET: Grš. diátonos = (dobesedno) napet, v glasbi: premikati se po celih stopnjah (‹RL›, 224); ♦klaster (cluster)♦.

D: V terminologiji H. Cowlla naziv za ♦klaster♦, ki je sestavljen samo iz ♦tonov♦ diatonične ♦lestvice♦.

KM: V COWELL 1969: 135–137 Cowell pojem uporablja v naslednjem kontekstu: »In druga variacija metode za gradnjo ♦klastra♦ je sestavljena tako, da se začne z ♦akordom♦, (ki se) nato zapolni s preostalimi ♦toni♦. ♦Akord♦ se nato naenkrat pretvori v ♦klaster♦.

♦Klaster♦ je mogoče prav tako reducirati v ♦akord♦ z obratom iste metode …

V oblikovanju diatoničnih klastrskih ♦akordov♦¹ sta možni dve metodi glede na ♦tonaliteto♦ ali ♦tonalitete♦, ki jih želimo uporabiti. Da bi se zadržali pri enostavnejših primerih, lahko uprabljamo ♦tone♦, ki se pojavljajo v ♦lestvici♦ ene ♦tonalitete♦. Tako, če se ♦klastri ♦ iz kvinte² začnejo na c ali g v ♦tonaliteti♦ C-dura, se vsi ♦toni♦ lahko pojavijo v izvirni ♦tonaliteti♦ C-dura …

Ali, če želimo uporabiti politonalitetno metodo, se lahko naši ♦klastri♦ sestavijo iz sorodnih ♦tonalitet♦. Npr., če imamo dva ♦klastra♦ iz septime³, ki se začenjata na c ali g, lahko v ♦klaster♦ na c vključimo f, ker ta obstaja v ♦tonaliteti♦ C-dura, medtem ko se v ♦klaster♦ na tonu g lahko vključi fis, ker je ta značilen ♦ton♦ G-dura.«

KR: V navedenih primerih so ♦klastri♦ zares diatonični, saj so zgrajeni izključno iz ♦tonov♦ diatoničnih ♦lestvic♦. Zanimivo pa je, kako Cowell ♦klaster♦ poskuša umestiti v tonalitetni kontekst in celo razmišlja o ♦politonaliteti♦, četudi na str. 121 zahteva obravnavo ♦klastra♦ kot posamezne enote, tj. kot posameznega ♦tona♦ (gl. D 1 in KR – t. a ♦klastra♦).

»♦Klastri iz kvint« in »♦klastri♦ iz septim« v izvirniku niso povsem natančno formulirani; toda iz primera je razvidno, da Cowell tu misli na kvinto in septimo kot na intervala, ki določata obseg ♦klastra♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦klaster♦.

PRIM: ♦kromatični klaster♦

1 V izvirniku najdemo »diatonic cluster chords«.

2 V izvirniku najdemo »clusters of a fifth«.

3 V izvirniku najdemo »two clusters of the interval of seventh«.