Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: indeterminacy; NEM: Indetermination, Unbestimmtheit; FR: indetermination.

ET: Lat. predpona in- zanika osnovo (‹KLU›, 329), zato je tu prevedena z ne-; determinatio = meja, konec; determinare = omejiti, določiti; iz predl. de = iz in terminare = omejiti, zaključiti (‹KLU›, 129, 138).

D: 1) »Nedeterminacija se nanaša na glasbeno gradivo, ki je pred izvedbo nepredvideno. Izraz se uporablja tudi kot naziv za glasbo, ki je predvidena pred izvedbo, vendar je skladana po načelu ♦operacij naključja♦ … Izraz ♦aleatorika♦ je Boulezova zelo natančna sopomenka za nedeterminacijo, ki jo danes bolj uporabljajo pisatelji kot skladatelji.« (‹V›, 336)

2) »Izraz je uvedel Cage in mu dal prednost pred ♦aleatoriko♦. Razlikoval je dela, ki so ‘nedeterminirana po načinu skladanja’ (tj. konvencionalno partituro dobimo z ♦operacijami naključja♦), in dela, ki so ‘nedeterminirana po izvedbi’ (tj. partitura dopušča prosto pot izvajalcem). Primer prve vrste nedeterminacije je Music of Changes in druga dela iz petdesetih let. V drugo vrsto sodijo mnoga Cageeva pozna dela, ki odkrivajo širok razpon sredstev v izogib poudarjanju skladateljske namere: ♦grafična notacija♦ (Concert), ♦verbalna partitura♦ (Inlet), razpolaganje z množico možnosti (HPSCHD).« (‹GR›, 96)

3) »Interpretacija kake nedeterminirane partiture je nujno edinstvena. Ne more se ponoviti. Če se izvaja drugič, je rezultat drugačen. Z izvedbo se torej nič ne doseže, ker se taka izvedba lahko razume samo kot objekt v času. Posnetek take izvedbe nima večje vrednosti od razglednice. Omogoča le vpogled v nekaj, kar je minilo, medtem ko je bila sama akcija nepoznavanje nečesa, kar se še ni zgodilo.« (CAGE 1961a: 39)

KM: D 1 in 2 sta izbrani namerno, ker jasno poudarjata razliko med ♦aleatoriko♦ in n.

KR: V D 4 ♦aleatorike♦ se skuša določiti razliko med ♦aleatoriko♦ in n., ki je nepozorno zanemarjena v ‹FR›, 3, 42, ‹GR6›, I, 237–242, ‹GR6›, IX, 64 (= vodilka k ♦aleatoriki♦), v ‹IM›, 7, 181, v ‹JON›, 9–11, in v ‹RAN›, 28–29, 394. V ‹EH›, 406, je očitno kritizirana uporaba ♦naključja♦ v aleatoričnih skladbah, kot so Stockhausenov Klavierstuck XI, Boulezova Tretja klavirska sonata in Pousseurovi Scambi: »Tisto, kar se v teh skladbah omenja kot ♦naključje♦, so pravzaprav formalne sheme permutacije. V terminološkem smislu so iz takšnih urejanj oblike nastali dvomljivi nazivi, kot so usmerjeno, upravljano ali dirigirano ♦naključje♦. Pri tem pa se spremembe, na katere je ♦naključje♦ vplivalo, niso opisovale z ♦naključjem♦, temveč s formalnimi manipulacijami.«

Ni priporočljivo izenačevati n. s ♦stohastično glasbo♦, ker je pri slednji ♦naključje♦ v rabi v ožjem smislu, tj. v tistem, ki mu pripada po teoriji verjetnosti, na kateri sloni Xenakisova ♦stohastična glasba♦ (gl. KR ♦stohastične glasbe♦).

GL: ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦generator naključja♦ (D 2), ♦improvizacija♦, ♦individualna oblika♦, ♦kolektivna improvizacija♦, ♦nadzorovana improvizacija♦, ♦neslišna glasba♦, ♦operacije naključja♦, ♦odprta oblika♦, ♦postserialna glasba♦, ♦naključje♦, ♦statistična glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).

PRIM: ♦aleatorika♦.

‹BOSS›, 70–72; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 341 = »indeterminate music«; ‹G›, 134–139; ‹GR6›, IX, 64 = vodilka k ♦aleatoriki♦; ‹M›, 549; ‹SLON›, 1458

ANG: delay unit, time processor; NEM: Verzögerungsgerät.

D: »(Naziv za) večnamenski elektronski ali elek­troakustični ♦modul♦ za ♦zakasnitev♦ zvočnih procesov ali procesov upravljanja. Naprave za zakasnitev so npr. v različnih napravah za uprav­ljanje npr. ♦generatorja ovojnice♦. Uporabljajo se tudi pri izenačevanju časovnih tokov v zvočnih ♦signalih♦, ki se s posebnimi … napravami prenašajo v večjih prostorih (npr. v cerkvah) na način, da ♦zvok♦, ki ga zvočnik oddaja, pride do poslušalca prej kot izvirni ♦zvok♦. Na ta način se izognemo motnjam, ki jih povzroča odmev … Obstajajo različne možnosti tehnične uresničitve (♦zakasnitve♦) … z napravo za zakasniteGL: 1. elektroakustični, na način, da je ♦signal♦ voden skozi posebne materiale. Npr. pri preprosti napravi za odmev … je ♦zvok♦ voden skozi spiralno vzmet, ploščo ali folijo, ki proizvajajo mehansko nihanje. Na … izhodu se ta ♦zvok♦ pretvarja v elektronske nihaje … 2. elektromagnetski, na način, da ♦signal♦ shranimo na magnetofonski trak in se nato z ♦zakasnitvijo♦ reproducira z magnetofona … (♦Zakasnitev♦ lahko uresničimo z ♦neskončnimi trakovi♦) … 3. popolnoma elektronsko, na način, da ♦signal♦ analogno (v analogni ♦zakasnitvi♦) … ali … digitalno (v digitalni ♦zakasnitvi♦) … shranimo na spomin, s katerega ga lahko poljubno reproduciramo. Pri digitalnih postopkih se ♦signal♦ najprej (uporablja) v analogni obliki (z namenom, da se potem prek analogno-digitalnega pretvornika spremeni v digitalno obliko). Glede na to, da analogno shranjevanje pri daljših časovnih obdobjih ♦zakasnitev♦ (ki znaša pribl. 0,5 sekunde) proizvaja slišne motnje v kvaliteti ♦zvoka♦ (močan ♦šum♦, izguba visokih frekvenc, popačenje), se prednost daje digitalnemu načinu … shranjevanja kljub zapleteni tehniki.« (‹EN›, 270)

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦neskončni trak♦ = (tape loop), ♦elektronska glasba♦, ♦zakasnitev♦ = (delay), ♦zanka♦ = (loop), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦vzorčenje♦ = (♦sampling♦).

ANG: neapolitan minor scale.

ET: Lat. mollis = mehak (zaradi male terce med prvo in tretjo stopnjo v molovi ♦lestvici♦) (‹KLU›, 485).

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦, ki obsega sedem not. Podobna je ♦napolitanski durovi lestvici♦, le da je polton med peto in šesto stopnjo.«

(‹FR›, 56–57)

GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.

PRIM: ♦napolitanska durova lestvica♦.

‹JON›, 308

ANG: neapolitan major scale.

ET: Lat. (cantus) durus = trd, oster (♦zvok♦), zaradi velike terce med prvo in tretjo stopnjo v durovi ♦lestvici♦ (‹KLU›, 161).

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦, ki obsega sedem not … Naziv ♦lestvice♦ izvira iz poltonskega odnosa med prvo in drugo stopnjo.«

(‹FR›, 56)

KM: V notnem primeru iz ‹FR›, 56, je napačno naveden es namesto e-ja. V našem primeru je napaka popravljena.

GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.

PRIM: ♦napolitanska molova lestvica♦.

‹JON›, 308

ANG: chance; NEM: Zufall; FR: hasard.

D: 1) »(Uporaba) naključja v glasbi (v drugi polovici 20. stoletja) je postala novo načelo organizacije glasbene oblike … Od (približno) leta 1956 je vse očitnejše spoznanje, da se je strogi red ♦serialne glasbe♦ izčrpal skozi statistične funkcije in da zahteva določeno ‘sprostitev’ v smislu izmenjavanja ♦struktur♦ in določene svobode v interpretaciji … Dejanske ♦operacije z naključjem♦ lahko vidimo v delih J. Cagea, ki po naključju izbranim ♦tonom♦ … želi izključiti vsak proces razmišljanja.« (‹EH›, 405–406)

2) »Če želimo uporabiti ♦operacije z naključjem♦, moramo poudariti rezultat. Nimamo pravice uporabljati naključja, če smo se odločili kritizirati rezultat in zahtevati boljši odgovor. Pravzaprav I Ching obljublja žalostno usodo tistemu, ki vztraja pri tem, da bo dobil dober odgovor. Če se mi zdi rezultat nezadovoljiv, imam potem vsaj možnost, ker ga sprejemam, da se prilagodim in se sam spremenim. Vendar če vztrajam pri tem, da se I Ching spremeni, se bo tako ali drugače spremenil pred menoj. Jaz pa ničesar nisem dobil, ničesar nisem dosegel.« (CAGE 1976: 89)

KM: Nešteti so Cageevi eseji, v katerih razlaga svoje dojemanje n., kar je v tesni povezavi z njegovim specifičnim pogledom na glasbo. (gl. ‹GL›, 152 – op. III.6.c/2). Značilen pa je njegov lasten opis skladbe 4’33”, ki je zgrajena izključno iz ♦tišine♦ in katere trajanje je, primerno nevtralnosti zgradbe, določeno z n.: »To je tristavčna skladba, med katero se namerno ne ustvari niti en ♦zvok♦. Dolžine časov (tj. trajanja stavkov, op. N. G.) so določene z ♦operacijami z naključjem♦, vendar so lahko tudi kakšne druge.« (CAGE 1962: 135) Tukaj je bistveno, da se ♦zvoki♦ ne ustvarjajo namerno, tj. da je njihov vstop v časovni okvir, ki je (enako kot trajanje stavkov) določen z naključjem, prav tako naključen. V tem smislu – kot razširitev logike n. – je upravičeno tudi kakršnokoli drugo trajanje stavkov. Na ta način se v specifično razmerje postavljajo ♦tišina♦, trajanje (gl. D 1 ♦tišine♦) in n.

KR: N. se pogosto omenja v povezavi z ♦aleatoriko♦ in ♦nedeterminiranostjo♦, zlasti kot »chance music« (‹CPl›, 238; ‹CPl›, 341; ‹FR›, 13). Kljub delni etimološki upravičenosti tega (gl. ET ♦aleatorike♦) je vendarle koristno razlikovati ♦aleatoriko♦ od ♦nedeterminiranosti♦ (gl. KM ♦aleatorike♦).

V ♦stohastični glasbi♦ se n. uporablja v ožjem pomenu, tj. v tistem, ki mu pripada v teoriji verjetnosti, na kateri temelji Xenakisova ♦stohastična glasb♦ (gl. KR ♦stohastične glasbe♦). Problematična je tudi omemba n. v povezavi s ♦statistično glasbo♦ (gl. D 2 in KR – t. b ♦statistične glasbe♦).

GL: ♦aleatorika♦, ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦generator naključja♦, ♦improvizacija♦, ♦neslišna glasba♦, ♦nedeterminiranost♦ = (indeterminiranost), ♦operacije z naključjem♦, ♦stohastična glasba♦, ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).

‹BOSS›, 61–62; ‹M›, 549

ANG: controlled improvisation.

ET: FR contrôle = nadzor, od lat. contra = proti, rotulus = zavitek, kolesce (deminutiv od rota = kolo, krog) (‹KLU›, 401); ♦improvizacija♦.

D: 1) »(Naziv za) proces (♦improvizacije♦) v katerem ima izvajalec možnost izbire specifičnih motivov, ♦ritmov♦ ali obrazcev, ki jih potem uporablja, bodisi v izvirniku bodisi spremenjene, v kakem odlomku skladbe … Lukas Foss, Gunter Schuller, Morton Feldman, Karlheinz Stockhausen in Harald Budd so pogosto uporabljali to tehniko.« (‹FR›, 18)

2) »Razporeditev razpoložljivih tematskih prvin, ki sledi zaprtemu konceptu forme in ki se omejuje na določeno časovno obdobje, se opisuje kot nadzorovana improvizacija. Izvajalec torej izbira privlačne ali pomembne motive in fraze v drugače necelovitem delu, kot bi risal z razpoložljivimi črtami v tiskarskem stroju, jih mešal po lastni volji, jih podvajal, drobil, obračal. Karlheinz Stockhausen, Lukas Foss, Earle Brown in ostali so uporabljali tak način skladanja.« (‹SLON›, 1435).

KR: Obe D na enak način dokazujeta nesmiselnost tega drugače priljubljenega pojma, ki bi se pomensko moral zoperstaviti ♦prosti improvizaciji♦. Že terminologija opozarja na previdnost: »motivi«, »ritmi« (v D 1), »tematske prvine«, »fraze« (v D 2) so pojmi, ki se jih ne bi smelo uporabljati za opis predlog za nobeno ♦improvizacijo♦. Poleg tega nadzorovana improvizacija ni »način skladanja« (kot trdi D 2), temveč naj bi bila določena vrsta ♦improvizacije♦, nasprotna ♦prosti improvizaciji♦.

Pojem je nevarno uporabljati ker se ne ve na katero kontrolo se misli. Iz D 4 ♦improvizacije♦ je jasno, da ♦improvizacija♦ mora biti na neki način nadzorovana, če sploh hoče biti glasbeno relevantna (gl. KR – t. d ♦imrprovizacije♦). V D 3 ♦improvizacije♦ sta navedeni Stockhausenov Klavierstück XI in Boulezova III. klavirska sonata kot predlogi za ♦improvizacijo♦, ker domnevno vsebujeta določene prvine kontrole. V KR – t. c ♦improvizacije♦ se opozarja, da se izvedbe takih predlog ne more razumeti kot ♦improvizacijo♦, če se pod njo razume sočasno »odkrivanje in realiziranje glasbe« (gl. D 4 ♦improvizacije♦). V D ♦proste improvizacije♦ so določena merila »svobode« v tej vrsti ♦improvizacije♦, ki, čeprav so pomensko dvoumna, kar zadeva izvedbene klišeje, vseeno upravičujejo uporabo pojma, veliko bolj od merila »kontrole« v D nadzorovane improvizacije. Najboljši dokaz nesmiselnosti nadzorovane improvizacije je D 9 ♦stohastične glasbe♦. (gl. tudi KR ♦stohastične glasbe♦).

Pojem je tavtološki nesmiselen, saj nobena ♦improvizacija♦ ne obstaja brez kontrole niti ne ♦prosta improvizacija♦ (gl. D ♦proste improvizacije♦, D 5 in KR – t. e ♦improvizacije♦). Tega ni treba poudarjati s posebnim pojmom, sploh ker je določanje meril kontrole tako problematično.

GL: ♦aleatorika♦, ♦skupinska improvizacija♦, ♦kolektivna improvizacija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija).

PRIM: ♦prosta improvizacija♦.

ANG: voltage control; NEM: Spannungssteuerung; FR: commande par tension, commande en tension; IT: controllo (di tensione).

ET: FR contrôle = nadzor, od lat. contra = proti, rotulus = zavitek, kolesce (deminutiv od rota = kolo, krog) (‹KLU›, 401).

D: »Naziv za pomembno, pogosto večkrat uporabljeno načelo upravljanja električnih procesov, ki jih dopolnjuje in/ali nadomešča ročno upravljanje npr. različnih ♦modulov♦ v ♦analognih sintetizatorjih♦.« (‹EN›, 222).

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter za nadzor napetosti♦ = (VFC) = (voltage-controlled filter), ♦oscilator z nadzorom napetosti♦ = (VCO) = (voltage-controlled oscilator), ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹BASS›, II, 124; CHION-REIBEL 1976, 253–256; ‹DOB›, 160–161; ‹EH›, 317–319; ‹FR›, 100; ‹GRI›, III, 826–827; ‹HU›, 90

ANG: muzak; NEM: Muzak.

ET: Po imenu podjetja, ustanovljenega leta 1934, ki proizvaja tako glasbo (‹KN›, 141).

D: »(Naziv za) posneto glasbo za ozadje, ki se predvaja v javnih ustanovah, kot so nakupovalna središča, banke, letališča, zdravstvene ustanove … Zgodnje delo na tem področju je ustvaril George Squire že leta 1911, vendar se je celoten sistem razvil v petdesetih letih. Računa se, da je leta 1957 kar 75 000 000 Američanov bilo izpostavljenih muzaku v nekem delu dneva. Muzak je oblikovan tako, da ustvarja ­določene tipe razpoloženja z uporabo lahkotnih … melodij za čas zajtrka, melodij z veliko godalnega ♦zvoka♦ za čas kosila in zgodnjega popoldneva ter … posebnih ♦aranžmajev♦ za zgodnje večernje ure, ko se ljudje počutijo utrujeno in psihično izčrpano. Tipični programi muzaka so narejeni za 24 ur, glasba pa je razdeljena na tri dele, s tremi različnimi trakovi. Muzaka naj ne bi poslušali na noben način, ki bi ga vsiljival … psihi poslušalca.« (‹FR›, 56)

KR: Čeprav je pomen tega pojma natančno določen z D, v ♦glasbi 20. stoletja♦ obstajajo tudi druge vrste glasbe, ki na podoben način zahtevajo skrajno pasivnost poslušalca.

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦glasba kot pohištvo♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦zvočna krajina♦.

‹BKR›, III, 193 = gl. tudi »Arbeitsmusik (= glasba ob delu«; ‹HK›, 256–257; ‹M›, 545; ‹RAN›, 524

ET: FR = ♦konkretna glasba♦.

KM: Pojem se priporoča za uprabo v poglobljenih znanstvenih in strokovnih besedilih, če se misli na tisto ♦konkretno glasb♦, ki je kot nasprotje kölnski ♦elektronische Musik♦, nastala pod okriljem P. Schaefferja v Parizu (gl. D in KR ♦konkretne glasbe♦ in KR ♦elektronske glasbe♦).

PRIM: ♦konkretna glasba♦.