Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: jam, jam session, Jam Session; NEM: jam, Jam, Jam session, Jam Session, Jam-Session, Zusammentreffen zum Improvisieren; FR: jam, jam session, jam-session, concert spontané, boeuf; IT: jam, jam session, concerto spontaneo, improvisato.

ET: ANG jam = gneča, hrup, konfuzija, kot glagol = sodelovati na jam sessionu; session = sestanek, seansa (‹OAD›, 475).

D: »(V ♦jazzu♦ naziv za način) muziciranja … brez vnaprej določenega sistema; izvaja se v ♦prosti improvizaciji♦ brez fiksiranih ♦aranžmajev♦ ter načeloma brez občinstva. Taki sestanki, na katerih se igra in poje izključno zaradi lastnega veselja do muziciranja, so bili razširjeni že v New Orleansu in Chicagu, še posebej v obdobju ♦swinga♦. Kasneje so te ♦improvizacije♦ začeli snemati na plošče, bili pa so orgaizirani tudi javni nastopi, tako da je jam session izgubil svoj prvotni smisel.« (‹MELZ›, II, 244.

KM: NEM, FR in IT ekvivalenti ANG (ameriškega) izvirnika so predlagani, kot pojasnila, v ‹BR›, 236–237.

Praviloma je jam kratica od jam session. Kakor je očitno iz ET, se včasih razume kot glagol, tj. kot sopomenka izrazu »improvizirati« (‹RAN›, 413), ponekod pa je sopomenka ♦improvizacije♦ v ♦jazzu♦ na splošno (‹FR›, 45).

KR: ♦Prosta improvizacija♦ v D ni pravilen pojem (gl. KR ♦proste improvizacije). Lahko se govori o ♦skupinski improvizaciji♦ ali enostavno o ♦improvizaciji♦, ker sam pojem pojasnjuje za katero vrsto ♦improvizacije♦ gre.

GL: ♦improvizacija♦, ♦jazz♦.

‹APE›, 146; ‹BASS›, II, 594; ‹BKR›, II, 252; ‹GRJ›, I, 577; ‹GR6›, IX, 473; ‹HI›, 223; ‹HK›, 195; ‹IM›, 188; ‹KN›, 103; ‹LARE›, 804; ‹M›, 541; ‹MI›, II, 597; ‹HU›, 423

ANG: intensity, loudness, volume; NEM: Intensität, Klangstärke, Lautheit, Lautstärke, Schallstärke, Tonstärke; FR: intensité, volume (du son); IT: intensità (sonora), volume del suono.

KM: V akustiki se glasnost razlikuje od ♦intenzitete♦:

»Glasnost (= Lautstärke) se določa kot definirana ♦intenziteta♦ med mejami izrazito velikih območij energije, ki se širi od zaznavanja ♦tona♦ do meje bolečine«. (‹EH›, 187).

»♦Intenziteta♦ je v akustiki količina zvokovne energije, ki se kot moč ♦zvoka♦ meri na izviru ♦zvoka♦, t.j na mestu, kjer ♦zvok♦ nastaja.« (‹EH›, 150).

Razlika med ♦dinamiko♦ in ♦intenziteto♦ je tipična za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦ (gl. KM in KR ♦intenzitete♦).

PRIM: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦dinamika♦)

‹P›, 122

1 V izvirniku piše »Schallstärke«. O razliki med NEM pojmoma »Schall« in »Klang« gl. D 1–3 in KM ♦zvoka♦.

NEM: Aufführungspartitur, Spielpartitur; FR: partition d’exécution.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za vrsto partiture, ki služi za orientacijo pri izvedbi, in za sinhroniziranje elektronsko proizvedenih ♦zvokov♦ ter žive instrumentalne godbe in/ali petja. Elektronsko proizvedeni ♦zvoki♦ se lahko reproducirajo s traku ali pa se v ♦izvedbi v resničnem času♦, npr. v ♦živi elektronski glasbi♦, lahko neposredno proizvajajo med potekom izvedbe.

KM: D je preurejena D iz ‹HI›, 443, kjer je pomen pojma preveč zapleten in obsežen.

GL: ♦izvedba v resničnem času♦, ♦živa elektronska glasba♦, = (live electronic music) = (live electronics).

PRIM: ♦partitura za realizacijo♦.

‹EH›, 30–31; ‹G›, 182; STOIANOVA 1978: 81

ANG: real-time performance, performance in real time.

D: »(Naziv za) neposredni … nadzor nad procesom skladanja med trajanjem izvedbe. To je možno v ♦elektronski glasbi♦ in ♦računalniški glasbi♦, kjer se številni aspekti dela lahko ustvarijo ali podvržejo spremembi med izvedbo. Pojma izvedbe v resničnem času in žive izvedbe se pogosto uporabljata (v istem pomenu).« (‹FR›, 73)

KR: D povsem napačno določa pomen pojma. Predvsem ne gre za nadzor nad postopkom skladanja, ki je pri skladbah, ki zahtevajo izvedbo v resničnem času, najpogosteje natančno vnaprej načrtovan – ravno zaradi omogočanja izvedbe v resničnem času. ♦Elektronska glasba♦ in ♦računalniška glasba♦, kot splošna pojma, nimata nobene zveze z izvedbo v resničnem času. Prav zato obstaja pojem ♦žive elektronske glasbe♦, s katerim se poudarja razlika med možnostmi izvedbe v resničnem času. Z drugimi besedami, pojem se nanaša na proces nastajanja zvoka s pomočjo različnih elektronskih in računalniških tehnologoj, ki so, glede na zapletenost tega porocesa, v glavnem funkcionirale v ♦dislociranem času♦, tj. proces ustvarjanja zvoka je trajal veliko dlje od ♦resničnega časa♦ izvedbe. Z razvojem tehnologije, npr. z izpopolnjevanjem ♦digitalnih sintetizatorjev♦ in z razvojem ♦vezja za vzorčenje♦, se je razlika med ♦dislociranim časom♦ in ♦resničnim časom♦ zmanjšana na minimum ali pa je povsem ukinjena, ter je ♦živi elektronski glasbi♦ omogočila izvedbo v resničnem času. Sama »izvedba« v izvedbi v resničnem času je pravzaprav predvsem elektronski ali računalniški postopek proizvajanja zvoka, ki se ne dogaja več v ♦dislociranem♦, temveč v ♦resničnem času♦. V tem smislu je »živa izvedba« v D sopomenka izvedbe v resničnem času, še posebej v ♦živi elektronski glasbi♦.

GL: ♦bioglasba♦, ♦digitalni sintetizator♦, ♦dislocirani čas♦, ♦izvedbena partitura♦, ♦resnični čas♦, ♦vezje za vzorčenje♦ = ♦sampler♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live electronics).

ANG: decay; NEM: Abklingvorgang, Ausklingvorgang, Ausschwingen, Ausschwingung, Ausschwingvorgang; FR: (transitoire d’) extinction (du son); IT: (transitorio di) estinzione (del suono).

D: »(Naziv za) padec v ♦intenziteti♦ dinamične ♦ovojnice♦ po začetnem ♦vnihavanju♦ (npr. pri zabrenkani struni).« (‹DOB›, 49)

KR: V ‹L› je navedeno vrsta pojmov, ki so problematični kot tehnični pojmi oz. strokovni izrazi: »fade-out«, »decay of speech/tone« (ANG; ta pojem se pojavlja tudi v ‹LEU›, 210), »fondu« (FR), »annullamento graduale (del suono) « (IT, gl. ‹L›, 2), »affaiblissement progressif des vibrations« (FR), »progressivo indebolimento delle vibrazioni« (IT; gl. ‹L›, 45). Najbolj sta problematična predloga v FR in IT, ker gre za opisa, ne pa za pojma.

GL: ♦ovojnica♦, ♦stacionarni zvok♦.

PRIM: ♦vnihavanje♦.

‹BASS›, I, 23; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 34; ‹FR›, 21; ‹GR›, 61; ‹HI›, 43; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹RAN›, 223

ANG: equaliser, equalizer; NEM: Entzerrer, Equalizer.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki je sestavljena iz več ♦sit♦, služi pa za spreminjanje določenih frekvenčnih območij, npr. pri napravah za reprodukcijo ♦zvoka♦, za izničevanjemotenj ♦šuma♦ ali pa za izogibanje ♦povratni vezavi♦. Prav tako se uporablja za ustvarjanje različnih zvočnih učinkov, npr. za pridobivanje specifične ♦zvokov(n)e barve♦ pri obdelavi ♦zvoka♦. Najpogosteje se uporabljajo oktavni, grafični in parametrični izenačevalniki.« (‹EN›, 77).

GL: ♦sita (filtri)♦.

PRIM: (♦ekvalizator♦) = izenačevalnik, (equalizer).

‹BR›, 44–45; ‹DOB›, 70; ‹HK›, 125–126; ‹KN›, 67

ANG: irrational rhythm; FR: rythme irrationnel.

ET: Lat. irrationalis = nerazumski, od predpone in-, ki negira osnovo, in ratio = razum, pamet, um; ♦ritem♦.

D: »Naziv za vsak ♦ritem♦, ki temelji na delitvi osnovne ritemske enote v katero koli število, ki ni neposredni večkratnik števila dve (npr. osminka v kvintoli).« (‹JON›, 145; HODEIR 1961: 107, 132, 146, 158, 197, 233)

KM: Iracionalni ritem pravzaprav pomeni različne vrste nepravilnih delitev osnovne

NEM: Ionika.

ET: Verjetno od grš. ión = tisto kar gre, kar se giblje, od iénai = iti (‹KLU›, 336).

D: »(Naziv za) dvomanualno, polifono ♦elektronsko glasbilo♦. ♦Zvok♦ proizvaja ♦generator žagastega tona♦.« (‹HI›, 222).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.