Mesec: maj 2026

Spletna priloga članka: Verbuč, David, 2026 (v tisku), »Romski in sintski glasbeniki in glasbenice v severni Sloveniji: branje vzdolž in nasproti arhivskih virov«, Glasnik Slovenskega etnografskega društva 66/1.

Kratica:

GNI = Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Ljubljana

Vsebinski sklopi:

1. Primeri koledovanja (petje Romov za Nerome)
2. Instrumentalno glasbeno izvajanje Romov za Nerome
3. Skupno glasbeno izvajanje med Romi in Neromi
4. Pesmi, ki so se jih Neromi naučili od Romov
5. Posnetki romskih glasbenikov v arhivu GNI

 

	Kraj, regija	Leto zapisa	Vsebina[1]	Vir[2]
A			Primeri koledovanja (petje Romov za Nerome)
1	Čepinci, Prekmurje	1958	»Za svečnico so prišle ciganice[3] popevat cerkveno pesem«.	TZ 5, 22
2	Kapela, Pomurje	1958	»So hodili novega leta pet in igrat […] Celo cigani iz Prkm. so prišli. Če so premalo dobili, so zmerjali. Počakali so do tretje skladbe«.	TZ 6, 3
3	Rački vrh, Pomurje	1958	»Za novo leto so največ Cigani hodili igrat in pet«.	TZ 6, 17
4	Sakalovci, Porabje/Madž.	1970	Na Lucijino (kokodakanje): »takrat pridejo Cigani igrat pred vrata in dobijo denar«.	ZK 2, 82
5	Iljaševci, Pomurje	1989	»Za svečnico hodile Ciganice«.	ZK 7, 68
6	Dobrovnik/Kot, Prekmurje	2000	»Koledniki […]. Za novo leto so šli k vsaki hiši. Koledovali so Cigani in otroci«.	Tzap 124, DAT 111, 112
7	Rošnja, Vzh. Štajerska	2001	»Nek cigan Jože je hodil pet za svečnico« .	Tzap 190, DAT 178, 179
8	Lormanje pri Lenartu, Vzh. Štajerska	2004	»O koledovanju Romov. Hodijo celi december. Hodita po dva (harmonika in violina ali pa kar pojeta). Francka pravi, da velikokrat slišijo na terenu, ko ljudje rečejo: “Saj drugih [kolednikov] ni kot cigani.” Gospa pravi, da so lepe pesmice, o Jezusu in Mariji; da sta bila dva in sta enoglasno pela. So odrasli, pri njih hodita oče in sin iz okolice Pušče. Hodijo vsako leto (gospodinja pravi, da zato, ker oni nekaj časa živijo od tega in komaj čakajo, da pridejo prazniki). Gospodar pravi, da imajo kratko pesem, zapojejo eno kitico in grejo, sicer bi “premalo terena obdelali”. […] Za božič pa hodijo “cigančki špilat”. Prihajati so začeli po osamosvojitvi«.	Tzap, DAT 265, 266
9	Prepolje, Vzh. Štajerska	2022	»Za svečnico so hodili iz Haloz […] prihajali so tudi cigani s kitaro z dvema strunama; zraven je imel otroka in je na osnovi tega fehtal. Cigani so hodili za novo leto, pred novim letom. Drugi doda, da so bili še pred dvema letoma tu«.	Tzap Prepolje, 21. 1. 2022, Štaj.
B			Instrumentalno glasbeno izvajanje Romov za Nerome
10	Gaberje, Prekmurje	1975	“O Ciganih, znali fest musko delat«.	VV 6, 50
11	Števanovci, Porabje (Madž.)	1972	»V Šalovcih so bili godci Cigani, so igrali na fude, gosli in žvegle«.	ZK 2, 50
12	Kropa, Gorenjska	1976	»V Kropi bili tudi Cigani […]. Igrali so citre in gosli in peli zraven. Igrali so polke, valcerje (štajriša ne […]), zibnšrit, špicpolko (so žugali), šuštarpolko«.	ZK 4, 39-40
13	Dobrovnik/Kot, Prekmurje	2000	»Na njenem gostüvanju so igrali Cigani (so bili edini glasbeniki v vasi). Igrali so tudi podoknice; nekdo jih je najel; igrala sta: violino in bas. Hodili so pa tudi pet iz zbora. Druge priložnosti, ko so igrali: za božič, za god. Zaigrali so eno ali dve skladbi. Dali so jim denar, vino, hrano. Koledniki so prišli, niso jih naročili. Za novo leto so šli k vsaki hiši. Koledovali so Cigani in otroci. […] Ne spomni se, da bi bilo kdaj sovraštvo med Madžari, Slovenci ali Romi. […] godcem (muzikašom) so rekli kar cigani«.	Tzap 124, DAT 111, 112
14	Šmihel nad Mozirjem, Štajerska	2002	»Tisti Cigani so tolkokrat prišli. Tisti Rojevi. Tiste smo prav radi imeli. So pojali v hiš, pa zmeraj [imeli] inštrumente zravn, da so igrali«.	TZap102
	Buč, Kamniško, Gorenjska	2010	»Tu so hodili berači in so jim kaj dali. Berači znali kakšne molitve, tudi ciganke so znale. Ciganke so tudi šlogale«.	Tzap Buč, 26. 1. in 26. 2. 2010
C			Skupno glasbeno izvajanje med Romi in Neromi
15	Zakl pri Ptuju, Vzh. Štajerska	1966	»Leto dni igral poleg Ciganov, še v Mariboru pri Plavcu v hotelu smo igrali. Večkrat smo šli gor igrat, ja. Smo bli povabljeni«.	TZ 17, 119
16	Pertoča, Prekm.	1970	Dogodek v gostilni po maši, 1. 2. 1970: »igrali so cigani, ti so prvi igrali«.	MR 2, 124
17	Sakalovci, Porabje/Madž.	2017	»V Sakalovcih so imeli ansambel Makoš. Daleč naokrog ni bilo tako dobrega ansambla […] Igrali so na harmoniko, trobento, saksofon, boben. Na violino je igral cigan«.	Tzap Sakalovci, 30. 8. 2017, Por. (H) UŠ 2, str. 86–87
18	Sakalovci, Porabje/Madž.	2018	»Pravi, da je bila v Sakalovcih tako velika banda, da je v krajini ni bilo tako velike. Bila je pavrska in ciganska. Igrali so na fude, gosle (na goslar je igral eden Cigan), bobne (je igral nejn mož) in dva sta igrala na harmoniko (fude). Pet jih je bilo. Morda je bil samo en fudaš in en gítar in trompeta. O ciganski bandi so imeli gítar, trompeto, harmoniko, bobén. Obe bandi sta lepo igrali. Igrali so isto glasbo. Včasih so igrali tudi skupaj. O ciganih. Nikoli niso imeli težav z njimi«.	Tzap Sakalovci, 30. 5. 2018, Por. (H) UŠ 2, str. 109
19	Prepolje, Štajerska	2022	»O Ciganih. Pred vojno (1938, 1939, 1940) se je na tem polju pojavila večja skupina potujočih Ciganov in so se tu nekako udomačili. Med temi Cigani je bil nek Korl (bil je slep) in pri njih so bili takrat tamburaši. Vedno ga je nekdo vodil tja in je vprašal, če bi lahko zaigral zraven – igral je violino. In je res prišel. Bil je odličen violinist s tem, da je igral neobičajno: igral je z levo roko, kontra. Baje je bilo neverjetno videti, ko sta igrala violino dva in zrcalno«.	Tzap Prepolje, 21. 1. 2022, Štaj.
D			Pesmi, ki so se jih Neromi naučili od Romov
20	Vrhpolje, Vipava, Primorska	1974	Zapojejo »Jaz sem Ciganjar baron« in ob tem povedo: »Peli cigani, ki so pri njih večkrat spali«.	VV 6, 48
21	Sakalovci, Porabje/Madž.	1970	Zaigrajo: »Ciganska nota«. Govor: »to igrajo tudi Vogri. Pri tej noti bi morale biti cingule [cimbale] zraven«. V oklepaju: »zdi se, da niso sigurni, če igrajo to res samo cigani ali ne. Največ ciganov je v Kermendini, govorijo po vogrsko. Cigani igrajo največ na gosli, cingule manj, fude nikakor«.	ZK 2, page 72
22	Sodražica, Notranjska	1964	Zapojejo: »Ko ptičica še mlada«. Povedo: »slišale peti Ciganke, ki so hodile tod«.	TZ16, page 124
23	Mošenica, avstrijska Koroška	1977	Zapojejo: »Lepša ž’vlenja na svet’ n’èi« Povedo: »cigani so citrali in peli včasih to pesem«.	TZap 82, DAT: AD 33, 34; ZK 4, 154 TZ16, 124
24	Zatolmin, Primorje	1989	Zapojejo: »Tam na Trušni tam je raj«. Povedo: »prinesel jo je neki Ciganček, za denar je pel«.	IC 2, 178
E			Posnetki romskih glasbenikov v arhivu GNI
25	Nemčevci, Prekmurje	1970	Posnetki Miška Baranje, cimbale, solo, trio, 29. 1. 1970. Posneli dve pesmi: »Preludiranje na citrah« ter »Nocoj je ena luštna noč« (slednja posneta trikrat).	MR 2, page 105. Št. posnetkov: 32.294-32.300
26	Beltinci, Prekmurje	1970	Posnetki Kociper-Baranja bande, 20. 3. 1970. Posneli 13 skladb (nekatere po večkrat): »Marko skače« (2x), »Tkalečka« (2x), »Šamarjanka« (3x), »Sotiš«, »Šuštarska«, »Po zeleni trati« (2x), »Špicpolka«, »Gospod-gospod« (2x), »Točak«, »Šimšrit«, »Drmač«, »Mazulin«,  »Čardaš«.	MR 3, page 16.   Št. posnetkov: 32.301 – 32.317
27	Beltinci, Prekmurje	1970	Posnetki Kociper-Baranja bande, 20. 3. 1970. Posneli 11 skladb (podobno kot zgoraj).	MR 3, 87. Št. posnetkov: 32.345-32.357
28	Pertoča, Prekmurje	1970	Dogodek v gostilni po maši, 1. 2. 1970: »igrali so cigani, ti so prvi igrali«. Posnetek skladbe neimenovane romske zasedbe.	MR 2, page 124

 

 

[1] V stolpcu Vsebina so vključeni dobesedni navedki iz terenskih zvezkov in zapiskov GNI.

[2] V stoplcu Viri so navedeni terenski zvezki GNI (označeni po kratici vira, TZ, ali po kraticah imen sodelavcev GNI) ali terenski zapisniki GNI (Tzap). Če v povezavi s terenskimi zvezki ali zapiski obstajajo tudi posnetki, so dodani tudi viri posnetkov GNI: DAT ali številka posnetka.

[3] Besedo »Cigan« običajno pišemo z veliko začetnico (oznaka za etnično skupino), vendar v tekstu dobesedno navajam ciate iz terenskih zapiskov sodelavcev GNI, ki so pri tem pogostoma uporabljali malo začetnico, t. j. »cigan«. Vse poševne navedbe v originalu.