Avtor: davidverbuc

Spletna priloga članka: Verbuč, David, 2026, »Romski in sintski glasbeniki in glasbenice v severni Sloveniji: branje vzdolž in nasproti arhivskih virov«, Glasnik Slovenskega etnografskega društva 66/1 (v tisku).

Vsebinski sklopi:

1. 1. Primeri koledovanja (petje Romov za Nerome)
   2. Instrumentalno glasbeno izvajanje Romov za Nerome
   3. Skupno glasbeno izvajanje med Romi in Neromi
   4. Pesmi, ki so se jih Neromi naučili od Romov
   5. Posnetki romskih glasbenikov v arhivu GNI

Kratica: GNI = Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Ljubljana

	Kraj, regija	Leto zapisa	Vsebina[1]	Vir[2]
A			Primeri koledovanja (petje Romov za Nerome)
1	Čepinci, Prekmurje	1958	»Za svečnico so prišle ciganice[3] popevat cerkveno pesem«.	TZ 5, 22
2	Kapela, Pomurje	1958	»So hodili novega leta pet in igrat […] Celo cigani iz Prkm. so prišli. Če so premalo dobili, so zmerjali. Počakali so do tretje skladbe«.	TZ 6, 3
3	Rački vrh, Pomurje	1958	»Za novo leto so največ Cigani hodili igrat in pet«.	TZ 6, 17
4	Sakalovci, Porabje/Madž.	1970	Na Lucijino (kokodakanje): »takrat pridejo Cigani igrat pred vrata in dobijo denar«.	ZK 2, 82
5	Iljaševci, Pomurje	1989	»Za svečnico hodile Ciganice«.	ZK 7, 68
6	Dobrovnik/Kot, Prekmurje	2000	»Koledniki […]. Za novo leto so šli k vsaki hiši. Koledovali so Cigani in otroci«.	Tzap 124, DAT 111, 112
7	Rošnja, Vzh. Štajerska	2001	»Nek cigan Jože je hodil pet za svečnico« .	Tzap 190, DAT 178, 179
8	Lormanje pri Lenartu, Vzh. Štajerska	2004	»O koledovanju Romov. Hodijo celi december. Hodita po dva (harmonika in violina ali pa kar pojeta). Francka pravi, da velikokrat slišijo na terenu, ko ljudje rečejo: “Saj drugih [kolednikov] ni kot cigani.” Gospa pravi, da so lepe pesmice, o Jezusu in Mariji; da sta bila dva in sta enoglasno pela. So odrasli, pri njih hodita oče in sin iz okolice Pušče. Hodijo vsako leto (gospodinja pravi, da zato, ker oni nekaj časa živijo od tega in komaj čakajo, da pridejo prazniki). Gospodar pravi, da imajo kratko pesem, zapojejo eno kitico in grejo, sicer bi “premalo terena obdelali”. […] Za božič pa hodijo “cigančki špilat”. Prihajati so začeli po osamosvojitvi«.	Tzap, DAT 265, 266
9	Prepolje, Vzh. Štajerska	2022	»Za svečnico so hodili iz Haloz […] prihajali so tudi cigani s kitaro z dvema strunama; zraven je imel otroka in je na osnovi tega fehtal. Cigani so hodili za novo leto, pred novim letom. Drugi doda, da so bili še pred dvema letoma tu«.	Tzap Prepolje, 21. 1. 2022, Štaj.
B			Instrumentalno glasbeno izvajanje Romov za Nerome
10	Gaberje, Prekmurje	1975	»O Ciganih, znali fest musko delat«.	VV 6, 50
11	Števanovci, Porabje (Madž.)	1972	»V Šalovcih so bili godci Cigani, so igrali na fude, gosli in žvegle«.	ZK 2, 50
12	Kropa, Gorenjska	1976	»V Kropi bili tudi Cigani […]. Igrali so citre in gosli in peli zraven. Igrali so polke, valcerje (štajriša ne […]), zibnšrit, špicpolko (so žugali), šuštarpolko«.	ZK 4, 39-40
13	Dobrovnik/Kot, Prekmurje	2000	»Na njenem gostüvanju so igrali Cigani (so bili edini glasbeniki v vasi). Igrali so tudi podoknice; nekdo jih je najel; igrala sta: violino in bas. Hodili so pa tudi pet iz zbora. Druge priložnosti, ko so igrali: za božič, za god. Zaigrali so eno ali dve skladbi. Dali so jim denar, vino, hrano. Koledniki so prišli, niso jih naročili. Za novo leto so šli k vsaki hiši. Koledovali so Cigani in otroci. […] Ne spomni se, da bi bilo kdaj sovraštvo med Madžari, Slovenci ali Romi. […] godcem (muzikašom) so rekli kar cigani«.	Tzap 124, DAT 111, 112
14	Šmihel nad Mozirjem, Štajerska	2002	»Tisti Cigani so tolkokrat prišli. Tisti Rojevi. Tiste smo prav radi imeli. So pojali v hiš, pa zmeraj [imeli] inštrumente zravn, da so igrali«.	TZap 102
	Buč, Kamniško, Gorenjska	2010	»Tu so hodili berači in so jim kaj dali. Berači znali kakšne molitve, tudi ciganke so znale. Ciganke so tudi šlogale«.	Tzap Buč, 26. 1. in 26. 2. 2010
C			Skupno glasbeno izvajanje med Romi in Neromi
15	Zakl pri Ptuju, Vzh. Štajerska	1966	»Leto dni igral poleg Ciganov, še v Mariboru pri Plavcu v hotelu smo igrali. Večkrat smo šli gor igrat, ja. Smo bli povabljeni«.	TZ 17, 119
16	Pertoča, Prekm.	1970	Dogodek v gostilni po maši, 1. 2. 1970: »igrali so cigani, ti so prvi igrali«.	MR 2, 124
17	Sakalovci, Porabje/Madž.	2017	»V Sakalovcih so imeli ansambel Makoš. Daleč naokrog ni bilo tako dobrega ansambla […] Igrali so na harmoniko, trobento, saksofon, boben. Na violino je igral cigan«.	Tzap Sakalovci, 30. 8. 2017, Por. (H) UŠ 2, 86–87
18	Sakalovci, Porabje/Madž.	2018	»Pravi, da je bila v Sakalovcih tako velika banda, da je v krajini ni bilo tako velike. Bila je pavrska in ciganska. Igrali so na fude, gosli (na gosli je igral eden Cigan), bobne (je igral nejn mož) in dva sta igrala na harmoniko (fude). Pet jih je bilo. Morda je bil samo en fudaš in en gítar in trompeta. O ciganski bandi so imeli gítar, trompeto, harmoniko, bobén. Obe bandi sta lepo igrali. Igrali so isto glasbo. Včasih so igrali tudi skupaj. O ciganih. Nikoli niso imeli težav z njimi«.	Tzap Sakalovci, 30. 5. 2018, Por. (H) UŠ 2, 109
19	Prepolje, Štajerska	2022	»O Ciganih. Pred vojno (1938, 1939, 1940) se je na tem polju pojavila večja skupina potujočih Ciganov in so se tu nekako udomačili. Med temi Cigani je bil nek Korl (bil je slep) in pri njih so bili takrat tamburaši. Vedno ga je nekdo vodil tja in je vprašal, če bi lahko zaigral zraven – igral je violino. In je res prišel. Bil je odličen violinist s tem, da je igral neobičajno: igral je z levo roko, kontra. Baje je bilo neverjetno videti, ko sta igrala violino dva in zrcalno«.	Tzap Prepolje, 21. 1. 2022, Štaj.
D			Pesmi, ki so se jih Neromi naučili od Romov
20	Vrhpolje, Vipava, Primorska	1974	Zapojejo »Jaz sem Ciganjar baron« in ob tem povedo: »Peli cigani, ki so pri njih večkrat spali«.	VV 6, 48
21	Sakalovci, Porabje/Madž.	1970	Zaigrajo: »Ciganska nota«. Govor: »to igrajo tudi Vogri. Pri tej noti bi morale biti cingule [cimbale] zraven«. V oklepaju: »zdi se, da niso sigurni, če igrajo to res samo cigani ali ne. Največ ciganov je v Kermendini, govorijo po vogrsko. Cigani igrajo največ na gosli, cingule manj, fude nikakor«.	ZK 2, 72
22	Sodražica, Notranjska	1964	Zapojejo: »Ko ptičica še mlada«. Povedo: »slišale peti Ciganke, ki so hodile tod«.	TZ 16, page 124
23	Mošenica, avstrijska Koroška	1977	Zapojejo: »Lepša ž’vlenja na svet’ n’èi«. Povedo: »cigani so citrali in peli včasih to pesem«.	TZap 82, DAT: AD 33, 34; ZK 4, 154 TZ 16, 124
24	Zatolmin, Primorje	1989	Zapojejo: »Tam na Trušni tam je raj«. Povedo: »prinesel jo je neki Ciganček, za denar je pel«.	IC 2, 178
E			Posnetki romskih glasbenikov v arhivu GNI
25	Nemčevci, Prekmurje	1970	Posnetki Miška Baranje, cimbale, solo, trio, 29. 1. 1970. Posneli dve pesmi: »Preludiranje na citrah« ter »Nocoj je ena luštna noč« (slednja posneta trikrat).	MR 2, 105 Št. posnetkov: 32.294-32.300
26	Beltinci, Prekmurje	1970	Posnetki Kociper-Baranja bande, 20. 3. 1970. Posneli 13 skladb (nekatere po večkrat): »Marko skače« (2x), »Tkalečka« (2x), »Šamarjanka« (3x), »Sotiš«, »Šuštarska«, »Po zeleni trati« (2x), »Špicpolka«, »Gospod-gospod« (2x), »Točak«, »Šimšrit«, »Drmač«, »Mazulin«,  »Čardaš«.	MR 3, 16.   Št. posnetkov: 32.301-32.317
27	Beltinci, Prekmurje	1970	Posnetki Kociper-Baranja bande, 20. 3. 1970. Posneli 11 skladb (podobno kot zgoraj).	MR 3, 87. Št. posnetkov: 32.345-32.357
28	Pertoča, Prekmurje	1970	Dogodek v gostilni po maši, 1. 2. 1970: »igrali so cigani, ti so prvi igrali«. Posnetek skladbe neimenovane romske zasedbe.	MR 2, 124

 

 

[1] V stolpcu Vsebina so vključeni dobesedni navedki iz terenskih zvezkov in zapiskov GNI.

[2] V stolpcu Viri so navedeni terenski zvezki GNI (označeni po kratici vira, TZ, ali po kraticah imen sodelavcev GNI) ali terenski zapisniki GNI (Tzap). Številki zvezka ali zapisnika sledi stran (npr. TZ 1, 5). Če v povezavi s terenskimi zvezki ali zapiski obstajajo tudi posnetki, so dodani tudi viri posnetkov GNI: DAT ali številka posnetka.

[3] Besedo »Cigan« običajno pišemo z veliko začetnico (oznaka za etnično skupino), vendar v tekstu dobesedno navajam citate iz terenskih zapiskov sodelavcev GNI, pri čemer se v tem primeru pogostoma uporablja mala začetnica, t. j. »cigan«. Vse poševne navedbe so v originalu.

Vabilo 19 - Ignacio Soto Silva SLO

Vabilo 18 - Noor Al Qassim & Siegfried Moser SLO

Vabilo 17 - Lasanthi M. Kalinga Dona SLO

Vabilo 14 - Mark Forry SLO

Vabilo 13 - Zina Bozzay SLO

Vabilo 11 - Malik Sharif

All photos by Vanja Kos (unless otherwise noted) / Avtorica vseh fotografij je Vanja Kos (razen v primerih označenih spodaj)

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

 

International symposium / Mednarodni simpozij

Romani and Sinti Musicians between the State, Market, and Society           

Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo        

Ljubljana, Slovenia, 21–23 August 2025 / Ljubljana, Slovenija, 21.–23. avgust 2025

City Museum Ljubljana, Gosposka 15 & Faculty of Arts, Aškerčeva 2 / Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15 in Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2

Supported by the research project ARIS J6-50204 / Ob podpori raziskovalnega projekta ARIS J6-50204

PROGRAMME / PROGRAM

See the symposium booklet (with program and abstracts) on the bottom of the page / Za simpozijsko knjižico (s programom in povzetki), glej spodaj.

Thursday, 21 August 2025 / Četrtek, 22. avgust 2025

Venue / lokacija: City Museum / Mestni muzej, Gosposka 15

08:30–09:00: Registration and morning snacks / Registracija in jutranji prigrizki

09:00-09:10: Welcome speeches / pozdravni nagovori:

Jožek Horvat – Muc (Romani Union of Slovenia / Zveza Romov Slovenije)

Katarina Bogunović Hočevar (Department of Musicology, Faculty of Arts, University of Ljubljana / Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani)

09:10–09:30: Svanibor Pettan: Romani and Sinti Musicians between the State, Market, and Society (opening presentation and remarks) / Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo (uvodna predstavitev in nagovor)

Topic of the Day / Tema dneva: Romani and Sinti Musicians, State, Media, and Activism / Romski in sintski glasbeniki in glasbenice, država, mediji in aktivizem

09:30–11:00: Session 1 / Sekcija 1. Chair / Predsedujoča: Marija Dumnić Vilotijević
1. Alenka Bartulović: Sevdalinka and Romani Musicians: Between Heritigisation and “Musical Discomforts” / Sevdalinka in romski glasbeniki: med dediščinjenjem in »glasbenim nelagodjem«
2. Burcu Yasin: Music for Whom?: God, Good Citizens, and the Political Economy of Music Education in Neoliberal Türkiye / Glasba za koga?: Bog, dobri državljani in politična ekonomija glasbenega izobraževanja v neoliberalni Turčiji
3. Gökçe İşler: The Transition from Zurna to Clarinet in Türkiye: Musical Transformation in the Context of Romani Musicians / Prehod od zurne do klarineta v Turčiji: glasbena preobrazba v kontekstu romskih glasbenikov

11:00–11:15: Coffee break / Odmor za kavo

11:15–12:45: Session 2 / Sekcija 2. Chair / Predsedujoča: Zuzana Jurková
1. Elif Özen: The Romani-ness of Karagöz: Identity, Representation, and Performance / Romskost Karagöza: identiteta, reprezentacija in izvajanje
2. Marlies de Roos-Linden: Staging Musical Identities: Musical Identity in the ‘Lăutari Space’ at De Nacht van de Balkan Concert (1980) / Uprizarjanje glasbenih identitet: glasbena identiteta v »lautarskem prostoru« na koncertu De Nacht van de Balkan (1980)
3. Jana Ambrózová: Kolotoc.sk: A Digital Revolution in Romani Music Distribution in Slovakia / Kolotoc.sk: Digitalna revolucija v distribuciji romske glasbe na Slovaškem

12:45–14:30: Lunch / Kosilo: Plečnikov hram, Trg Francoske revolucije 2

14:30–16:00: Session 3 / Sekcija 3. Chair / Predsedujoči: Damjan Mandelc.
Panel title / Naslov panela: Romani Music, Media, and Systemic Exclusion: Cultural and Social Dimensions / Romska glasba, mediji in sistemska izključenost: kulturne in družbene dimenzije
1. Damjan Mandelc: Romani Culture and Music as European Identity: Between Inclusion and Marginalization / Romska kultura in glasba kot evropska identiteta: med vključenostjo in marginalizacijo
2. Tjaša Učakar: Beyond the Margins: Challenging Media Discourse on Roma in Slovenia / Onkraj obrobja: izzivanje medijskega diskurza o Romih v Sloveniji
3.  Ana Ješe Perković: Intersectional Discrimination in Practice: Structural Exclusion of the Romani Population / Intersekcijska diskriminacija v praksi: strukturna izključenost romske populacije

16:00–16:15: Coffee break / Odmor za kavo

16:15–17:45: Session 4 / Sekcija 4. Chair / Predsedujoča: Burcu Yaşin
1. Carol Silverman: Bulgarian Romani Music, Migration and Activism: Responding to Neo-nationalism / Bolgarska romska glasba, migracije in aktivizem: odzivi na neonacionalizem

2. Alenka Janko Spreizer: Romani Studies, Their Critical Turn, and the Culture of Remembrance on the Genocide of the Roma during the Nazi Era / Romske študije, njihov kritični obrat in kultura spominjanja na genocid nad Romi v času nacizma

3. Iva Nenić: Sounding Presence: Contemporary Romani Music Activism in Serbia / Zvočna prisotnost: sodobni romski glasbeni aktivizem v Srbiji

Venue / lokacija: Faculty of Arts / Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2

18:30–21:00: Social evening / Družabni večer

Presentation of publications on Romani and Sinti musicians / Predstavitev publikacij o romskih in sintskih glasbenikih in glasbenicah

Dinner / večerja

Photo exhibitions on Roma in Slovenia (Jožek Horvat – Muc, Monika Sandreli) and Romani Musicians in Kosovo (Svanibor Pettan) / Razstavi fotografij Romi v Sloveniji (Jožek Horvat – Muc, Monika Sandreli) in Romski glasbeniki in glasbenice na Kosovu (Svanibor Pettan)

Friday, 22 August 2025 / Petek, 22. avgust 2025

Topic of the Day / Tema dneva: Interactions between Romani and Sinti Musicians and the Society / Interakcije med romskimi in sintskimi glasbeniki in glasbenicami ter družbo

Venue / lokacija: City Museum / Mestni muzej, Gosposka 15

09:00–10:30: Session 5 / Sekcija 5. Chair / Predsedujoča: Iva Nenić
1. Mojca Piškor: Wavering Degrees of Separation: Romani Musicians and the Changing Social Worlds of Interwar Croatia / Nestanovitne stopnje ločenosti: Romski glasbeniki in glasbenice ter spreminjajoči se družbeni svetovi medvojne Hrvaške
2. David Verbuč: Beyond Binary Opposition: Complexities of Social and Music Interaction Between Romani / Sinti and Non-Romani / Non-Sinti People in North Slovenia / Onkraj binarnih nasprotij: kompleksnost družbenih in glasbenih odnosov med Romi / Sinti in Neromi / Nesinti v severni Sloveniji
3. Anja Moric: Ritual, Music, and Belonging: The Romani Pilgrimage to Brezje / Ritual, glasba in pripadnost: romanje Romov na Brezje

10:30–10:45: Coffee break / Odmor za kavo

10:45–11:45: Session 6 / Sekcija 6. Chair / Predsedujoča: Alma Bejtullahu
1. Krenar Doli, Bestar Vula: The Role of Romani Musicians in the Tradition of Aheng in the City of Gjakova / Vloga romskih glasbenikov v tradiciji ahenga v Đakovici
2. Visar Munishi: The Romani Sound: A Living Heritage in Kosovo / Romski zvok: živa dediščina na Kosovu

12:00–13:00: Lunch / Kosilo: Namaste, Breg 8

Venue / lokacija: Faculty of Arts / Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2

 13:30–15:00: Roundtable / Okrogla miza: Romani and Sinti Musicians in Popular Music of Slovenia / Romski in sintski glasbeniki in glasbenice v popularni glasbi v Sloveniji.

Participants / Udeleženci: Saša Debeljak, Jožek Horvat – Muc, Sandi Horvat – Sunny,  Jože Kovač – Uri,  Darko Rudaš.
Moderators / Povezovalca: Maša K. Marty in / and David Verbuč

Venue / lokacija: City Museum / Mestni muzej, Gosposka 15

15:30–17:00: Session 7 / Sekcija 7. Chair / Predsedujoča: Margaret Beissinger
1. Alma Bejtullahu: Being “the Other” or Being a Slovene? Identifications of Romani Musicians as a Minority within the Majority / Biti “Drugi” ali biti Slovenec: identifikacije romskih glasbenikov kot manjšine v večinskem kontekstu

2. Sandi Horvat: How Much Do Roma Benefit from “Money for Roma”? / Koliko imajo Romi dejanske koristi od »denarja za Rome«?

3. Maša K. Marty The Roma in the Slovenian Folk Tradition: Echoes of the Past and Reflections on the Present / Romi v slovenskem ljudskem izročilu: odmevi preteklosti in razmišljanja o današnjem času

17:00–17:15: Coffee break / Odmor za kavo

17:15–19:15: Film Screening and Discussion / Projekcija filma z razpravo:
Petr Nuska: Rooted Musicians from Klenovec / Glasbeniki, ukoreninjeni v Klenovcu (16 min) and Hopa Lide / Hopa lide (90 min)

Evening / Večer: open-air concerts at Nights in Ljubljana Old Town International Festival / koncerti na prostem v sklopu Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani

Venue / lokacija: Gornji trg

20:00 Vito Marenče Flamenco Trio (Slovenia / Slovenija)

21:30 Romano Glauso (Slovenia / Slovenija)

Venue / lokacija: Križanke

20:30 Budapest Gypsy Symphony Orchestra – From Csardas to Waltz / Budimpeški romski simfonični orkester: Od čardaša do valčka (Hungary / Madžarska)

 

Saturday, 23 August 2025 / Sobota, 23. avgust 2025

 Topic of the Day / Tema dneva: Romani and Sinti Musicians and the Music Market / Romski in sintski glasbeniki in glasbenice ter glasbeni trg

Venue / lokacija: City Museum / Mestni muzej, Gosposka 15

09:00–10:30: Session 8 / Sekcija 8. Chair / Predsedujoča: Mojca Piškor
1. Jelka Vukobratović: Romani Musicians in the Interwar Yugoslav Record Industry / Romski glasbeniki in glasbenice v medvojni jugoslovanski diskografski industriji
2. Marija Dumnić Vilotijević: Representations of “Gypsyness” in Yugoslav Discographic Market from 1960s to 1990s / Reprezentacije »ciganskosti« na jugoslovanskem diskografskem trgu od šestdesetih do devetdesetih let 20. stoletja
3. Julijana Baštić, Mark Forry: “‘Who’s Playing?’ ‘Some Gypsies’”: The Journey of Romani Tambura Recording and Broadcast Artists from Invisibility to Recognition in the 20th Century / » ‘Kdo igra?’ ‘Neki Cigani’«: Pot romskih tamburaških posnetih in medijsko izpostavljenih umetnikov od nevidnosti do priznanja v 20. stoletju

10:30–10:45: Coffee break / Odmor za kavo

10:45–12:15: Session 9 / Sekcija 9. Chair / Predsedujoča: Jana Ambrózová
1. Margaret H. Beissinger: Gendered Roles among Romani Musicians in Southern Romania: Occupational Strategies of Female Performers / Spolno pogojene vloge med romskimi glasbeniki in glasbenicami v južni Romuniji: Poklicne strategije glasbenic

2. Zuzana Jurková: Romani Musicians in the Czech Lands in the Beginning of the 21st Century / Romski glasbeniki in glasbenice na Češkem na začetku 21. stoletja
3. Kai Viljami Åberg: Romani Music and Musicians in Finland: Persistence and Change in the Public Image of Local Romani Musicians / Romska glasba ter glasbeniki in glasbenice na Finskem: vztrajnost in spremembe v javni podobi lokalnih romskih glasbenikov in glasbenic

12:15–13:15: Lunch / Kosilo:  Plečnikov hram, Trg Francoske revolucije 2

Venue / lokacija: Faculty of Arts / Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2

 13:30–14:10: Film Screening and Discussion / Projekcija filma z razpravo:

Hazel Marsh, Lisa Smith, Esbjörn Wettermark, Tiffany Hore: “A Basket Full of Eggs”: A Romani Film and Music Archives Project / »Košarica, polna jajc«: projekt Romskega filmskega in glasbenega arhiva

14:15–15:30: Roundtable / Okrogla miza: The Position and Precarity of Women Musicians in Romani Contexts and Interactions / Položaj in prekarnost glasbenic v romskih kontekstih in interakcijah. Udeleženci / Participants: Bajsa Arifovska, Nina Brasseur, Sara Brizani, Laura Vučak, Darja Žalik

Moderator / Povezovalka: Alma Bejtullahu

15:45–16:15: Closing Discussion / Zaključna razprava

16:15-16:30: Presentation of the new executives of the ICTMD Study Group on Music and Minorities / Predstavitev novih vodstvenih članov Študijske skupine ICTMD za glasbo in manjšine

16:45–18:45: Excursion / Izlet: boat trip on the Ljubljanica river / Izlet z ladjico po Ljubljanici

Evening / Večer: open-air concerts at Nights in Ljubljana Old Town International Festival / koncerti na prostem v sklopu Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani

Venue / lokacija: Novi trg

19:30 Lana Trotovšek and EMARS String Orchestra: Amaro Trajo – Our Story in Strings / Lana Trotovšek in Godalni orkester EMARS: Amaro Trajo – Naša zgodba v strunah (Slovenia / Slovenija)

20:45 Romano Drom (Hungary / Madžarska)

22:15 Imer Traja Brizani & AMALA (Slovenia / Slovenija)

Venue / lokacija: Gornji trg

20:00 Swingatan (Slovenia / Slovenija)

21:45 Bajsa Arifovska feat. Harmelogic (North Macedonia, Slovenia / Severna Makedonija, Slovenija)

Symposium booklet (with program and abstracts) / Simpozijska knjižica (s programom in povzetki):