Novice

Dr. Verbuč je v mesecu juliju preživel štiri dopoldneve v Arhivu Republike Slovenije, kjer je nadaljeval s svojim raziskovanjem dovolilnic za glasbeno izvajanje med letoma 1919 in 1941 ter en dopoldan v Zgodovinskem arhivu v Celju (pregled zapuščine Franca Hribernika). Med svojim terenskim delom pa je v juliju opravil en intervju v Spodnji Rečici ter nekaj krajših pogovorov z informatorji iz Gornjega Grada in Ljubnega ob Savinji. Potem je dr. Verbuč konec septembra (25., 26., 27. 9.) še enkrat obiskal Arhiv Republike Slovenije z namenom raziskovanja omenjenih dovolilnic. Poleg tega pa je v zadnjih treh mesecih transkribiral in analiziral 120 od zbranih dovolilnic (okoli 2000 dokumentov). S tem delom nadaljuje tudi v oktobru (transkibcija in analiza še dodatnih 50 dovolilnic). 

V juniju je dr. Verbuč opravil tri dni arhivskega dela v Ljubljani in Mozirju (Arhiv RS, Ljubljana, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana, in Župnišče Mozirje), ter izvedel štiri raziskovalne pogovore v Bočni, Florjanu pri Gornjem Gradu, Kamniku, in Ljubljani. Poleg tega je transkribiral in kodiral intervjuje iz terenskega dela v mesecu maju, ter se poglabljal v študij literature.

V mesecu aprilu in maju se je dr. Verbuč poglobil v študij znanstvene literature, ob tem pa je analiziral (kodiral) intervjuje ter druge terenske zapiske (v programu Atlas.ti). Poleg tega je v maju opravil nekaj terenskega dela (en intervju na Ljubnem ob Savinji in en v Mozirju), ter se posvetil arhivskemu delu (trije dnevi v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, dva obiska v Glasbenonarodopisnem inštitutu v Ljubljani, ter en obisk Domoznanskega oddelka Knjižnice Celje).

V mesecu marcu je dr. Verbuč opravil naslednje raziskovalne dejavnosti: arhivsko delo na Inštitutu za slovensko narodopisje v Ljubljani, arhivsko delo v Muzeju Velenje, arhivsko delo v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani, ter štiri intervjuje v Mozirju, Velenju in na Ljubnem ob Savinji. Poleg tega je v tem času transkribiral in analiziral (kodiral) šest intervjujev, ki jih je opravil že v januarju in februarju, ter obenem preučeval znanstveno literaturo, na podlagi katere je potem pripravil še naslov in povzetek predstavitve za ICTMD konferenco.

Vljudno vabljeni na javno predstavitev raziskovalnega projekta Romski glasbeniki v Sloveniji: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije v Modri dvorani Filozofske fakultete v petek, 22. marca 2024 ob 10. uri!

Projekt bodo predstavili člani raziskovalne skupine pod vodstvom prof. dr. Svaniborja Pettana

V soboto, 3. februarja 2024 je potekal spletni sestanek raziskovalne skupine. Sodelujoči so se pogovorili o izvedbi predstavitve projekta, ki bo v modri dvorani fakultete, v petek 22. marca, potekal bo hibridno. Kolegi, ki opravljajo terensko delo, so predstavili dosedanje rezultate in nadaljnje načrte. Vodja raziskovalne skupine je predstavil možnost priprave skupnega panela za naslednjo svetovno konferenco ICTMD.

Sodelavec v projektu dr. David Verbuč je v januarju in februarju 2024 opravil obilo arhivskega in terenskega raziskovalnega dela povezanega z romskimi in sintskimi glasbeniki in glasbenimi družinami iz področja Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Pri tem se je povezal z javnimi in znanstvenimi ustanovami v Savinjski in Šaleški dolini, pa tudi v Ljubljani, ki mu pomagajo pri odkrivanju arhivskega gradiva ter z raznoraznimi nasveti in kontakti: Knjižnica Mozirje, Muzej Mozirje (Videčnikova zbirka), Knjižnica Velenje (domoznanski oddelek), Muzej Velenje, Vila Meyer v Šoštanju, Zgodovinski arhiv Celje, ter Glasbenonarodopisni inštitut v Ljubljani. Od njih je pridobil že precej zanimivega slikovnega, publicističnega in tudi zvočnega gradiva. Poleg tega je opravil tudi šest intervjujev s posamezniki iz Ljubnega pri Savinji, Mozirja, Šoštanja in Velenja.

Navedene raziskovalne dejavnosti spadajo pod naslednja področja našega raziskovalnega projekta: RS1.2 – arhivsko delo; RS2.3 – terensko delo v mestih; RS2.4 – glasba Sinti Romov; RS2.5 – reprezentacija romske glasbe in glasbenikov.

 

Raziskovalno delo projekta Romski glasbeniki: socialni status, kulturne prakse in interakcija se predstavi na simpoziju Študijske skupine Mednarodnega sveta za tradicije glasbe in plese Glasba in manjšine z dodatnim skupnim dnevom s skupino za staroselsko glasbo

Naša sodelavka dr. Alma Bejtullahu je na rednem simpoziju Študijske skupine Mednarodnega sveta za tradicije glasbe in plese Glasba in manjšine predstavila svoje dosedanje raziskovalno delo z naslovom Prireditveni prostori glasbe manjšin: primeri romske glasbe in glasbe manjšin iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, v katero je vključila tudi izsledke svoje najnovejše raziskave o romskih glasbenikih. Mednarodni simpozij je potekal v Kolombu v Šrilanki, v organizaciji Univerza Kelanye, udeležilo se ga je več kot 60 raziskovalcev iz različnih držav.