Kategorija: tajništvo

ANG: jukebox, juke-box, juke box, music box (gl. KM); NEM: Juke Box, Musikbox, Musikautomat (gl. KM); IT: jukebox, juke-box, juke box.

ET: ANG juke = poceni gostilna ob cesti; box = škatla (‹DE›, 558).

D: »(Naziv za) avtomatski gramofon z različnimi ploščami, v glavnem s ♦popularno glasbo♦, ki deluje tako, da se vanj vrže kovanec ter s pritiskom na gumb izbere želeno pesem. Naprave tega tipa izvirajo iz poznega 19. stoletja, najbolj pa so se razširile sredi 20. stoletja v restav­racijah in barih.« (‹RAN›, 422)

KM: V D se »music box« ne omenja. V ‹RAN›, 520, pa je navedena alineja »music box« z napotkom k »avtomatskim glasbilom«. Pod to alinejo v ‹RAN›, 61–63, se seveda omenja »music box«, se pa juke box sploh ne omenja. V ‹HI›, 226, se juke box navaja z napotkom k »music box« (‹HI›, 304), pomen tega pojma pa je določen kot enak juke boxu.

KR: »Music box« (kot tudi NEM »Musikautomat «) ima očitno širši pomen, tako da je juke box samo specifična podvrsta, v smislu iz D.

Ortografija je različna, se pa lahko enakovredno uporabljajo vse oblike. V slovenščini je možna tudi ortografija »džuboks«.

GL: ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, II, 624; ‹EN›, 110; ‹GR6›, IX, 746; ‹HK›, 202; ‹KN›, 106

ANG: jug band; NEM: Jug Band, IT: jug band.

ET: ANG jug = (glineni) vrč; ♦band♦.

D: »(Naziv za) instrumentalni ansambel, ki se je razvil med ameriškimi črnci v dvajsetih in tridesetih letih. V ♦bandu♦ se v glavnem uporablja le en vrč … kot basovnsko glasbilo … V ♦bandu♦ se uporabljajo še godala in brenkala ter kako melodično glasbilo, kot npr. orglice ali kazoo. Skupin Dixieland Jug Blowers, od katere izvirajo najstarejši posnetki, je občasno uporabljala tudi dva vrča, npr. v Skip Skat Doodle Do (1926), ali pa celo tri rogove, npr. v Southern Shout (1927). ♦Jazz♦-klarinetist Johhny Dodds je igral z njimi na nekaterih posnetkih, ♦jazz♦-pianist Clarence Williams je prav tako rad igral na vrču, npr. v Chizzlin’ Sam (1933). Vrč se najpogosteje povezuje s skupinami, ki izvajajo folk ♦blues♦. Memphis Jug Band Willa Shadea in Jug Stompers Gusa Cannona … sta najpomembnejša med zgodnjimi bandi … V vaških območjih se je nadaljevala uporaba vrča kot folklornega glasbila, čeprav je v tridesetih letih izgubil priljubljenost na posnetkih. V revivalu folk-glasbe¹ v šestdesetih letih so beli izvajalci na kratko ponovno vpeljali jug bande, ki so izvajali glasbo v idiomu ♦bluesa♦. (‹GR6›, IX, 746)

KM: V ‹HI›, 226 (v geslu „jug»), se poudarja, da vrč kot glasbilo izvira iz afriške folklore, povezuje pa se z ♦washboardom♦ in ♦skiffle bandom♦ ter se poudarja njegov pomen v spremljanju ♦bluesa♦.

KR: Čeprav pojem očitno temelji na uporabi vrča kot (netipičnega) glasbila, ga še vedno ni primerno prevajati (kot npr. »skupina z vrčem«, »ansambel z vrčem« itn.), tako kot tudi ♦steel band♦ ali ♦washboard band♦ . Kakor se vidi iz prevoda D, je bilo vseeno treba »jug« kot glasbilo prevesti v slovenščino. V večjem delu konsultirane literature se pojem uporablja v izvirni ANG obliki.

1 V izvirniku piše »folk music«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk-sloga♦.

GL: ♦band♦, ♦blues♦, ♦jazz♦.

PRIM: ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦steel band♦, ♦washboard, washboard band♦.

‹BASS›, I, 256; ‹GRI›, II, 334; ‹GRJ›, I, 639; ‹RAN›, 442

ANG: jazzrock, jazz rock; NEM: Jazzrock, Jazz-Rock, Jazz Rock; IT: jazz-rock;

ET: ♦Jazz♦; ♦rock, rock glasba♦.

D: »(Naziv za) povezovanje slogovnih značilnosti ♦jazza♦ in ♦rocka♦.Včasih se zamenja vrstni red pojmov, pri čemer naj bi ♦rock jazz♦ pomenil, da gre za ♦jazz♦, ki je bil razširjen s prvinami ♦rocka♦. Zdi pa se, da razlikovanje med jazz rockom in ♦rock jazzom♦ ni potrebno, kajti bolj pogosti pojem jazz rock ne izključuje možnosti, da včasih prevladajo prvine ♦jazza♦, včasih pa prvine ♦rocka♦. Popolno ravnotežje med ♦jazzom♦ in ♦rockom♦ v neki skladbi … je daleč od prakse … Kar zadeva te razlike med ♦jazzom♦ in ♦rockom♦, je dobro priklicati v spomin izjavo L. Coryella iz leta 1966, velliko pred valom jazz rocka: »K vragu s kategorijami!« je dejal. »Dovolj imam delitve glasbe na ♦jazz♦, ♦beat♦, ♦rock♦, ♦dixieland♦, ♦swing♦.« Istega mnenja so v tem času tudi ostali ♦jazz♦ glasbeniki, čeprav se niso tako drastično izražali. Gary Burton Quartett npr. izvaja ♦jazz♦ – verzijo skladbe Norwegian Wood skupine The Beatles iz 1966. leta … Med predstavniki jazz rocka je bil najvplivnejši M. Davis, ki ga imamo za utemeljitelja jazz rocka, čeprav so njegov pomembni dvojni album Bitches Brew (1970), v katerem sodelujejo tudi ostali pomembni predstavniki jazz rocka, številni kritiki uvrščali v ♦električni jazz♦.« (‹KN›, 103–104)

KM: V ‹HK›, 196 in v ‹KN›, 103 je ponujena poučna tabela, v kateri se skušajo ločiti značilne prvine ♦jazza♦ in ♦rocka♦ ter izpostaviti njuna stičišča.

KR: V ortografiji je pogosteje pisanje pojma brez presledka, sta pa oba načina pravilna. Le v ‹BASS›, II, 602 in v ‹HK›, 195 je pojem zapisan s pomišljajem.

GL: ♦jazz♦, ♦rock, rodk glasba♦.

PRIM: ♦fusion♦, ♦rock jazz♦.

‹GRJ›, I, 609–610; ‹HI›, 224

ANG: jazz, Jazz 1880; NEM: Jazz, Jazzmusik, afroamerikanische Musikform; FR: jaz, musique de jazz, forme musicale afroaméricane; IT: jazz, musica jazz, forma musicale afroamericana.

ET: Nejasno, v angloameriško-kreolskem jeziku (19. stoletje?) je jazz pomenil: spolno dejanje, usmerjeno silo, hitrost, navdušenje, hitenje; izvirno različne ortografske verzije: jazz, jass, jaz, jas, ne samo kot samostalnik, tudi kot glagol in pridevnik (HUNKEMÖLLER 1976: 1).

D: »(Naziv za) raznovrstno zbirko slogov v 20. stoletju, pretežno instrumentalnih ter večinoma ustvarjenih s strani ameriških črncev. ♦Swing♦ in ♦improvizacija♦ sta osnovi nekaterih slogov, je pa poudarek na ♦zvočni barvi♦ edino kar je skupno vsem slogom, ki se imenujejo ♦jazz♦, ne glede na to, ali so funkcionalni ali umetniški, popularni ali ezoterični, instrumentalni ali vokalni, improvizirani ali skladani, ♦hot♦ ali ♦cool♦. Jazz se prepleta z drugimi žanri. Vedno je bil povezan z ♦bluesom♦ … V svoji mladosti je vpijal instrumentacijo, večtematsko ♦strukturo♦, želi izrazito ♦tonaliteto♦ in ♦ritme♦ iz glasbe ameriških koračnic in ♦ragtimea♦, harmonske ♦barve♦ iz klavirske glasbe skladateljev, kot sta Debussy in Ravel, melodije in oblike iz ameriške popularne pesmi in ♦ritme♦ iz latinskoameriških plesov … Pozneje je vključil figure za spremljavo in elektronske inovacije v ♦rocku♦ in ♦soulu♦, prav tako pa tudi postopke, ki niso pripadali zahodnji glasbi, posebej glede na afriška in brazilska tolkala.« (‹RAN›, 413–414)

KM: NEM, FR in IT ekvivalenti ANG izvirnika, ki od njega odstopajo, so ponujeni kot pojasnilo v ‹BR›; 236–237. Jazz seveda ni oblika, je kvečjemu vrsta.

V HUNKMÖLLER 1976: 7, se omenja, da je na začetku šestdesetih let jazz postal uporaben kot tehnični pojem. Ne glede na to, celo nasproti dejstvu, da je nastal na koncu 19. stoletja, je eminenten pojem v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦.

KR: D ni izbrana, ker bi bila najboljša, temveč zato, ker se iz njenih pomanjkljivosti lahko razbere, kako zapleteno je definiranje tega pomembnega pojma v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦. Jazz se razume kot konglomerat slogov, je torej skupni naziv za vse sloge, ki mu pripadajo. Na številnih mestih (ki jih tukaj ni treba navajati) se lahko prebere, da je jazz enostavno eden izmed slogov v ♦glasbi 20. stoletja♦. V D je nadalje značilno, da se takoj s sloga prehaja na glasbo, ter se namesto o množici slogov govori o množici glasb, ki pripadajo jazzu. Že to je dokaz, da definicija ♦jazza♦ kot sloga ni zadovoljiva. Kasneje se sploh ne govori več o slogih, prav tako ne o glasbah, temveč o žanrih, s katerimi se ♦jazz♦ prepleta. Eden izmed njih je ♦blues♦. (Že sama trditev, da je zgodnji jazz absorbiral ♦barve♦ iz Debussyjevih in Ravelovih klavirskih skladb, je sporna, čeprav to niti ni tako pomembno.) V nadaljevanju se ♦rock♦ in ♦soul♦ praktično obravnavata kot podzvrsti jazza (kako potem – ali kot njegova sloga, glasbi ali žanra?!).

Pri nas je v številnih člankih v ‹MELZ› jazz včasih razumljen kot pridevnik k samostalniku »glasba (muzika)«, z ortografijo: »jazz-muzika« (»jazz-glasba«) ali »jazz muzika« (»jazz glasba«). To je seveda napačno, ker je jazz sam po sebi zadosten pojem za opredlitev glasbe, še posebej zaradi tega, ker je v slovenščini taka konstrukcija zelo nenavadna, tj. da ima pred drugim samostalnikom vlogo pridevnika.

GL: ♦afrokubaski jazz♦, ♦arnžma♦, ♦background♦, ♦baterija♦, ♦band♦, ♦beat♦ (D 1), ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦big band♦, ♦block chords♦, ♦blue note(s)♦, ♦blues♦, ♦blues-Iestvica♦, ♦boogie-woogie♦, ♦bop♦ = ♦bebop♦ = ♦rebop♦, ♦bossanova♦, ♦boston, valse boston♦ (gl. KM), ♦break♦ (D 1), ♦cakewalk♦, ♦calypso♦, ♦Chicago jazz♦, ♦chorus♦ (D 1), ♦city blues♦, ♦combo♦, ♦cool jazz♦, ♦country blues♦, ♦Creole jazz♦, ♦dirty tones (notes)♦, ♦dixieland♦, ♦drive♦, ♦East Coast jazz♦, ♦električni jazz♦, ♦free jazz♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦fusion♦, ♦gospel♦, ♦hard bop♦, ♦harlemski slog♦, ♦hillbilly (music)♦, ♦hillbilly jazz♦, ♦honky-tonk(y)(-piano)♦, ♦honky-tonk(y)(-music)♦ , ♦hot, hot jazz♦, ♦hot music♦, ♦improvizacija♦, ♦jam, jam session♦, ♦jazzrock♦ = ♦rock jazz♦, ♦jug band♦, ♦jump, Harlem jump♦, ♦jungle music♦, ♦jungle style♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦latinski jazz♦, ♦lead♦, ♦mainstream (jazz)♦ = (jazz glavne struje), ♦mambo♦, ♦modern jazz♦, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦New Orleans jazz♦, ♦new wave♦ (D 2), ♦off-beat♦, ♦old time jazz♦, ♦progressive jazz♦, ♦ragtime, rag♦, ♦rebop♦ = ♦bebop♦ = ♦bop♦, ♦rhythm and blues♦, ♦riff♦, ♦rock jazz♦ = ♦jazz rock♦, ♦salsa♦, ♦scat (singing)♦, ♦sekcija♦ (D 2), ♦simfonični jazz♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦stomp♦, ♦swing♦, ♦third stream♦ = (tretja struja), ♦walking bass♦, ♦washboard, washboard band♦, ♦West Coast jazz♦.

PRIM: ♦glasba 20. stoletja♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹APE›, 146; ‹BASS›, II, 595–602; ‹BKR›, II, 255–257; ‹BKR›, V, 52; ‹CAN›, 275–276; ‹DG›, 219–292; ‹EH›, 155; ‹EIN›, 306; ‹FR›, 45–46; ‹GR›, 100–101; ‹GRJ›, I, 580–606; ‹GR6›, IX, 561–579; ‹HI›, 224; ‹HO›, 527–530; ‹IM›, 189; KNEŽEVIĆ 1985; ‹L›, 287; ‹LARE›, 812–815; ‹M›, 538–541; ‹MGG›, VI, 1797–1820; ‹MI›, II, 616–620; ‹MELZ›, II, 256–258; ‹P›, 72; ‹RAN›, 413–417; ‹RIC›, II, 499–501; ‹HU›, 424–426; ‹SLON›, 1460–1462; ‹V›, 367–376