Kategorija: tajništvo

= CHA-CHA-CHA

ANG: Creole jazz; NEM: Creole Jazz.

ET: Kreoli so potomci romanskih Evropejcev v španskih in potrugalskih kolonijah v Latinski Ameriki; ♦jazz♦.

D: »(Naziv za) smer v ♦New Orleans jazzu♦, ki je pomembno vplivala na njihov razvoj v dvajsetih letih. Glasba Kreolov v New Orleansu, ki so bili v francoskem delu mesta posebna skupina, je ozko povezana z latinskoameriško folkloro¹. Proti koncu 19. stoletja so bili Kreoli, ki so govorili poseben francoski dialekt, ekonomsko najbolje preskrbljeni in glasbeno najbolj izobražen sloj v New Orleansu. Postavili so harmonsko-funkcijske temelje ♦jazza♦ in zahtevali, zlasti v ♦aranžmajih♦, razvoj v smeri načrtno organiziranega muziciranja, ♦improvizacije♦.« (‹RL›, 191)

KR: Izvirna ANG-različica pojma je natančen naziv za slog znotraj ♦New Orleans jazza♦, zato ga ni priporočljivo prevajati v slovenščino.

GL: ♦jazz♦, ♦New Orleans jazz♦.

‹BKR›, I, 282; ‹HI›, 111

1 V izvirniku je »Volksmusik«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG:country rock; NEM: country rock.

ET: ANG country = podeželje, vas; ♦rock, rock glasba♦.

D: »(Naziv za) glasbo, ki je nastala s povezovanjem ♦rock glasbe♦ z instrumentarijem ter načinom muziciranja v ♦country glasbi♦. V njej se torej uporabljajo banjo, mandolina, violina in harmonika, ki obdelujejo teme iz ♦hillbilly jazza♦, ♦ragtimea♦ in ♦country and westerna♦.« (‹KN›, 52)

KR: C. r. je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: ♦hillbilly (music), hillbilly jazz♦, ♦ragtime, rag♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦soft rock♦.

PRIM: ♦country and western (music)♦, ♦country blues♦, ♦country (music), country glasba♦, ♦folk rock♦.

‹HI›, 110

ANG: country music; NEM: Country Music, ländliche Musik; FR: country music, musique champêtre; IT: country music, musica campestre.

ET: ANG country = podeželje, vas; torej dobesedno: podeželska, vaška glasba.

D: »(Naziv za) slog v ameriški ♦popularni glasbi♦. To je komercialno nadaljevanje ♦folk glasbe♦¹ z vaških, južnih območij Združenih držav Amerike, najprej znana kot ♦hillbilly music♦. Izhaja iz ♦folk glasbe♦¹, ki je prišla z britanskimi izseljenci … razvila se je skozi stik z Afroameričani, Cajunami, Latinoameričani in drugimi etničnimi glasbami ter z mestno komercialno glasbo … Country glasba se je začela razvijati v času industrializacije med 1920–25, kasneje so jo začeli izkoriščati v komercialne namene… Po tem se oddaljuje od identifikacije z južnimi podeželskimi območji in postaja eklektična zvrst mednarodne popularnosti … 2. svetovna vojna je bila katalizator, ki je country glasbo iz regionalne pretvoril v nacionalni fenomen. Vojno gospodarstvo je podpiralo selitve ljudi, kar je pomenilo združevanje ljudi različnih kultur. Tako so se začele mešati tudi glasbene oblike. Pevci, kot sta bila Roy Acuff in Ernest Tubb, so bili v času vojne prav tako popularni kot Frank Sinatra in Bing Crosby. Okrog leta 1950, ko je bil Hank Williams na vrhuncu kariere, se je country glasba uveljavila v ameriški zabavni industriji. ‘The Grand Ole Opry’ je bila nabolj znana radijska postaja v deželi, ki je vrtela country glasbo, Nashville je postal znan center industrije country glasbe. Zahteva po spoštovanju in sprejemanju različnih narodnosti se odraža v zamenjavi besede ♦hillbilly♦ s ‘country’ ali ‘country western’ (s pojmi, ki predstavljajo spajanje jugovzhodnih in jugozahodnih slogov). Country glasba ni bila nikoli bolj popularna kot v šestdesetih in sedemdesetih letih. Novi centri, npr. Bakersfield v Kaliforniji in Austin v Texasu, so predstavljali izziv dominaciji Nashvilla, medtem ko je naziv Nashville ♦sound♦ postal sopomenka country glasbe. Pomembnost ‘Grand Ole Opry’ se je zmanjšala, izvajalci, kot so Merle Haggard, Buck Owens, Charley Pride, Johnny Cash in Willie Nelson, se niso več opirali na njeno podporo. V sedemdesetih letih je country glasba začela koketirati z ♦rockom♦, s tem je postala atraktivnejša za mlade poslušalce (npr. v glasbi Krisa Kristoffersona in Waylona Jenningsa). Združevanje ♦rocka♦ in ♦country glasbe♦ (v Austinu) je ustvarilo slog, znan kot ‘progresivna country glasba’. Kljub mešanju slogov in mednarodni popularnosti country glasbe je še vedno obstajala mlačna tradicija. Številni country pevci se še vedno ukvarjajo s temami, kot so mati in dom, potepuštvo, zapor, težko delo, razočaranje v ljubezni in tradicionalna religija. Številni pevci (Johnny Cash, Merle Haggard in Loretta Lynn) kažejo spoštovanje do lastnega podeželskega porekla in podeželskega porekla country glasbe; starejši (‘Grandpa’ Jones, Roy Acuff) izvajajo glasbo v slogu, ki je bil predhodnica ‘Nashville ♦sounda♦‘, medtem ko je ♦bluegrass music♦ čuvaj tradicije.« (‹GR6›, IV, 854–855)

KM: D je izbrana, ker najbolje povezuje večpomenskost pojma, ki izhaja iz dejstva, da se s samostalnikom »country« v pridevniški funkciji imenuje slog, ki je zaradi izrazito komercilane narave c. g. kot nadaljevanja ♦folk glasbe♦ pravzaprav neskončna mešanica različnih vplivov. Zato se drugi pojmi, ki se prav tako uporabljajo s pridevniškim samostalnikom »country« (npr. ♦country and western music♦, ♦country blues♦, ♦country rock♦), ne morejo izenačevati s podzvrstmi d. g. Zaradi širine pomena in lastnosti je c. g. komajda tehnični izraz oz. strokovna beseda. V Pojmovnik je uvrščen zaradi popularnosti, ki je posledica tudi njenega komercialnega ozadja, seveda neobčutljivega za pomene pojmov, ki jih uporablja.

KR: NEM-, FR- in IT-pojmi, ki odstopajo od ANG-izvirnika, se nahajajo v ‹BR›, 234–235 kot razlaga izvirnika, ki se uporablja neprimerno pogosteje kot njegovi (nesmiselni, vendar dobesedni) prevedki. Glede na to je trba ohrani­ti izvirno obliko »country«.

GL: ♦bluegrass (music)♦, ♦country and western (music)♦, ♦country blues♦, ♦country rock♦, ♦folk, folk glasba, folk slog♦, ♦hillbilly (music), hillbilly jazz♦, ♦popularna glasba♦.

‹BASS›, I, 723 = vodilka k ♦country and western (music) ♦; ‹HK›, 91–93; ‹SLON›, 1435

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: country blues, country blues 1850; NEM: country Blues, authentischer Blues; FR: country blues, blues authentique; IT: country blues, blues autentico.

ET: ANG country = podeželje, vas; ♦blues♦.

D: »(Naziv za) najstarejšo vrsto ♦bluesa ♦, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja izvajali potujoči pevci brez spremljave ali z lastno spremljavo na banjo ali kitaro.« (‹HI›, 110)

KM: Ustreznice, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so podane v ‹BR›, 234–235, verjetno kot avtorjeva interpretacija izvirnega pojma.

KR: Vsekakor se priporoča uporabljati izvirno ANG-obliko pojma.

GL: ♦blues♦, ♦jazz♦.

PRIM: ♦city blues♦, ♦country (music), country glasba♦, ♦country rock♦, ♦country and western (music)♦.

ANG: country and western (music), country & western (music); NEM: country and western (Musik), country & western (Musik); FR: (musique) country and western, (musique) country & western; IT: (musica) country and western, (musica) country & western.

ET: ANG country = podeželje, vas; western = zahodni.

D: »Naziv za slog v glasbi, ki izhaja iz ♦country glasbe♦ belih priseljencev v Združene države Amerike. Njegova izvorno enostavna melodika s spremljavo violine ali mandolin, kitare ali banja je značilna za kavbojske balade in western pesmi. Country and western bi lahko imenovali kot ♦blues♦ belega človeka. Od štiridesetih let s pobudo industrije glasbe

country and western prepravlja trg s popularnimi ♦popevkami♦. Skupaj z elementi ♦rhythm & bluesa♦ je ta slog vplival na nastanek ♦rock and rolla♦.« (‹HI›, 110; ‹KN›, 52–53)

KR: C. a. w. (m.) je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: ♦rhythm and blues♦, ♦rock and roll♦, ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦country blues♦, ♦country (music) ♦ country glasba♦, ♦country rock♦, ♦hillbilly (music), hillbilly jazz♦. (D 1).

‹BASS›, I, 722–723; ‹RAN›, 208–210

ANG: cool jazz, cool jazz 1948; NEM: cool Jazz, Cool Jazz, »kühler« Jazz; FR: cool jazz, jazz »froid«; IT: cool jazz, jazz »freddo«.

ET: ANG cool = hladen; ♦jazz♦.

D: 1) »(Naziv za) smer, vezana za ♦modern jazz♦, ki je okrog leta 1950 nastala iz ♦bebopa♦, v glavnem na pobudo belih glasbenikov, ki so se zoperstavili ♦hot jazzu♦ in ♦off beat♦ ♦ritmu♦ (nekonvencionalni ritmiki). V komornem, dinamično uravnoteženem linearnem muziciranju se ♦improvizacija♦ umika pred vplivom tehnik skladanja ♦sodobne umetniške ♦glasbe♦.« (‹HI›, 106)

2) »Pojem, ki se uporablja za različne sloge v ♦modernem jazzu♦, tiste, ki so pridušeni, umirjeni ali čustveno hladni. Veljalo je, da se izvajalci v tem slogu čustveno distancirajo od svojega ustvarjanja: sami glasbeniki so nasprotovali tej oznaki, ker je njihova glasba prav tako zahtevna v izvedbi kot tudi drugi slogi v ♦jazzu♦ in ni mišljena kot zloraba čustev.« (‹GRJ›, I, 244)

KR: Ustreznice v NEM, FR in IT kot prevodi ANG-pojma so v ‹BR› 234–235. Raba izvirne ANG-oblike je vsekakor priporočljiva.

GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦bossa nova♦, ♦East Coast jazz♦, ♦jazz♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦moderni jazz♦.

PRIM: ♦hot, hot jazz, hot music♦.

‹BASS›, I, 672; ‹BKR›, I, 272; ‹MELZ›, I, 353; ‹GR6›, IV, 714; ‹P›, 154–155; ‹RAN›, 201; ‹RIC›, I, 536

ANG: concept album; NEM: Concept Album.

ET: ANG concept = koncept, zemisel, naziv, iz lat. conceptus = zajemanje; lat. album = bela plošča za snemanje, iz albus = bel (‹KLU›, 18).

D: »(Naziv za) LP, ki je, glede na besedilo ali glasbo, eno, zaključeno (zaprto) delo, v nasprotju z LP-jem z oštevilčenimi skladbami, ki je v ♦rocku♦ pravilo …« Pogosto se govori o konceptualnem albumu, tudi kadar celota ne predstavlja celega LP-ja, ampak samo daljši del na njem (npr. »Supper’s Ready« na LP Foxtrot skupine Genesis, 1972).« (‹HK›, 90; ‹KN›, 52)

GL: ♦rock, rock glasba♦, ♦rock oratorij♦.

PRIM: ♦rock opera♦ (t. 1 v D).

ANG: combo; NEM: Combo, kleine Musikgruppe; FR: combo, petit ensemble; IT: combo, piccolo cornplesso.

ET: Skrajšano iz ANG = kombinacija (glasbil).

D: »V ♦jazz♦ glasbi je navadno naziv za manjšo zasedbo solistov (največ 8 glasbenikov). Naziv se, kot nasprotje izrazu ♦big band♦ uporablja šele v novejšem času. Včasih se takšna zasedba imenuje tudi small ♦band♦.« (‹MELZ›, I, 347)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so iz ‹BR›, 234–235. V rabi je ANG-izvirnik, kot je v ‹L›, 112, kjer se navaja samo ta.

KR: V ‹RAN›, 181, se raba pojma ne omejuejo samo na ♦jazz♦, ampak tudi na ♦popularno glasbo♦. V ‹HI›, 101, se navaja v zvezi s plesno glasbo, v ‹KN›, 51, pa z ♦rock glasbo, medtem ko se omenja, da je pogosteje »skupina« in ♦band♦. Naziv je najbolje uporabljati v zvezi z ♦jazzom♦, ker je edino na ta način v neposredni zvezi z ♦big bandom♦.

GL: ♦jazz♦, ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦band♦, ♦big band♦.

‹BKR›, I, 266 = vodilka k ♦bandu♦; ‹FR›, 17; ‹GRI›, I, 448; ‹GRJ›, I, 240; ‹RL›, 179 = samo ET, vodilka k ♦bandu♦

= ♦KOLAŽ, KOLAŽNA TEHNIKA (SKLADANJA)♦