MUSICAL = MUZIKAL

ANG: musical (comedy), musical (play); NEM: Musical; FR: musical, comédie musicale; IT: musical, comedia musicale.

ET: ANG musical comedy = glasbena komedija, musical play = glasbena igra, v skrajšani obliki, pridevnik »musical« postane samostalnik.

D: »(Naziv za) priljubljeno obliko glasbenega gledališča v 20. stoletju, ki se je razvila pretežno v ZDA in Angliji. Po strukturi in splošnem slogu je podoben evropski opereti z govorjenimi dialogi, v katerih se razvijejo dramske situacije za pesem, za točke z ansamblom, za ples … Najbolj znani in priljubljeni musicali so Kiss me, Kate (1948) C. Porterja, West Side Story (1957) L. Bernsteina in Fiddler on the Roof (1964) J. Bocka […].« (‹RAN›, 518; ‹MELZ›, II, 630–631)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT kot prevodi izvirnega ANG pojma so ponujeni v ‹BR›, 148–149. Tam je izvirnik naveden kot »musical comedy«. ANG sopomenko »musical play« najdemo v ‹MELZ›, II, 630.

KR: »Priljubljeno obliko« v D bi morala nadomestiti »priljubljena zvrst« …

Musical ne sodi v glasbeno gledališče v ožjem smislu (gl. KR glasbenega gledališča).

GL: glasbeno gledališče, popularna glasba, rock-musical, rock-opera, rock-oratorij, zabavna glasba.

‹BASS›, III, 276–278; ‹BKR›, III, 172–173; ‹BKR›, V, 74; ‹GR6›, XII, 811 = gl. tudi »musical comedy«; ‹HI›, 303; ‹M›, 545; ‹P›, 187; ‹RIC›, III, 243–244; ‹HU›, 598–599; ‹V›, 501–504

(MULTITONALNOST) = ♦MULTITONALITETNOST♦

(ANG: multitonality.)

ET: Od pridevniške oblike samostalnika multitonaliteta; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Nepravilen naziv za kvaliteto, lastnost multitonalitete.

KM: V KR tonalitete se opozarja na vsebinsko dvomljivo obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je je verjetno prišlo zaradi nepremišljenega prevajanja iz tujih jezikov.

KR: Medtem, ko je uporaba pripone »-ost« v multitonalitetnosti pogosta in priporočljiva, moramo m. in vse izpeljanke izključiti iz uporabe zaradi nejasne pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: antitonalitetnost = (antitonalnost), atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonalilteta = (bitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), politonaliteta = (politonalnost).

PRIM: atonalitetnost = (atonalnost), metatonalitetnost = (metatonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), multitonaliteta, multitonaliltetnost, prototonalitetnost = (prototonalnost), tonaitetnost = (tonalnost).

MULTITONALITETNOST = (♦MULTITONALNOST♦)

ET: Multitonaliteta; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za kvaliteto, lastnost multitonalitete.

KM: V KM tonalitetnosti je opozorilo na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Pojem se priporoča za uporabo v njegovem specifičnem pomenu v povezavi z multitonaliteto, kakor je navedeno v D.

GL: antitonalitetnost = (antitonalnost), atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonalilteta = (bitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), politonaliteta = (politonalnost).

PRIM: atonalitetnost = (atonalnost), metatonalitetnost = (metatonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), multitonaliteta, prototonalitetnost = (prototonalnost).

MULTITONALITETA

ANG: multitonality.

ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; tonaliteta.

D: »Naziv za tonalitetno shemo, tipično za pozno 19. stoletje, po kateri se pogosto spreminja tonaliteta skladbe.« (‹APE›, 185).

KM: Grš. predpona poly- je sopomenka lat. predpone multi-, ter bi multitonaliteta torej morala biti sopoemka politonalitete. A to ne drži!

GL: antitonaliteta, atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonalilteta, nestalna tonaliteta, pantonaliteta, politonaliteta, progresivna tonaliteta, razširjena tonaliteta, prosta tonaliteta, suspendirana tonaliteta.

PRIM: atonaliteta, metatonaliteta, mikrotonaliteta, multitonalitetnost = (multitonalnost), prototonaliteta, prosta tonaliteta, tonaliteta.

MULTIMETER

ANG: multimeter.

ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; meter.

D: »(Naziv za) metrsko shemo, po kateri se v skladbi pogosto spreminja meter, npr. po dveh taktih v 3/4 meri sledi takt v 2/4 meri, potem pa sledijo trije takti v 3/8 meri. Stravinski je pogosto uporablljal multimeter.« (‹APE›, 185)

KM: Naslednji primer je metrska shema začetka Posvetitvenega plesa (izbranke) iz Posvetitve pomadi (1913) Stravinskega:

NOTNI PRIMER

Multimeter je po D isto kot horizontalni polimeter (gl. D 1 polimetra).

KR: V ‹RAN›, 515, se pojavlja pridevnik »multimetric (= multimetrski«), ki je definiran kot nekaj, kar karakterizirajo pogoste spremembe metra. Tukaj se spet mešata horizontalni in vertikalni polimeter. Kakor smo poudarili v KR polimetra, ga po D 1 moramo razumeti v horizontalnem in vertikalnem smislu, iz česar sledi, da je multimeter le sopomenka horizontalnega polimetra.

GL: heterometer = (heterometrija) = (heterometrika), meter.

PRIM: polimeter = (polimterija) = (polimterika), variabilni meter = (spremenjljiva metrika).

MULTIMEDIA (ART) = ♦INTERMEDIA (ART)♦ = ♦MIXED MEDIA (ART)♦

ANG: multimedia (art); NEM: Multimedia, Multi-Media; FR: multimedia.

ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; množina od lat. medium = sredina, kar posreduje, od medius = srednji, ki posreduje (‹KLU›, 469).

D: 1) »(Naziv za) skupno delovanje ljudi in objektov, luči, zraka, glasbe in šumov … (ki se) po konceptu pojavi že v Wagnerjevi predstavi Gesamtkunstwerka, potem pa v manifestih futuristov. Kurt Schwitters (Merzbühne, 1921) … in El Lisicki ( s svojim ‘suprematskim gledališčem’) … nista predhodnika … temveč zgleda današnjiku Skladatelj Dieter Schönbach (Hysteria, Paradies schwarz, 1961) inenzivno, skupaj s … slikarji, dela na multimedijskih konceptih, izhajajoč iz t. i. environmentnih skladb (gl. okoljska umetnost – op. N. G.). Multimedija pogosto ni … daleč od happeninga. (‹EH›, 209)

2) »(Naziv za) kreativno izražanje v katerem se uporablja dve ali več umetniških oblik. Najpogosteje se kombinirajo glasba, vizualne umetnosti (vključno s filmom), ples in gledališče. Nekateri primeri multimedije so Dead Horses on the Moon (1969) Allena Strangea, s projekcijami filmov in posnetim zvokom, The Maze (1967) Larryja Austina, z občinstvom, svetlobnimi učinki in izvajalci, ki so prav tako igralci, Third Planet from the Sun (1969) Ramona Zupka, z elektronskimi zvoki, posnetimi glasovi, igralci ki so tudi pantomimiki, plesalci, zborom, ki govori, poje, igra, instrumentalisti in projekcijami filmov.« (‹FR›, 54–55)

3) »(Naziv za) delo, v katerem se uporablja dve ali več tradicionalno ločenih umetniških oblik. Happeningi se multimedijski dogodki, ki so koncipirani bolj ali manj aleatorično. Multimedia se pogosto imenuje tudi mixed media.« (‹CP1›, 241)

KR: Vse tri D opozarjajo na tako širok pomen pojma, da je pod njega možno (ne le) v glasbi 20. stoletja uvrstiti vse, kar uporablja več kot eno vrsto umetnosti (podobno kot totalno gledačlišče). Navajanje recentnejših primerov D z ničimer ne omejuje pomen pojma – kvečjemu ga širi, ker so primeri divergentni. Še večjo zmedo ustvarjajo sopomenke intermedia (art) in mixed media (art), v KOSTELANETZ 1968 pa se govori celo o »theatre of mixed means«. Od omenjenim treh pojmov je najboljše uporabljati multimedio, ker je najpogostejša.

Priporočamo uporabo pojma v njegovi izvirni ANG obliki, čeprav je povsem uveljavljen tudi slovenski prevod pojma, multimedijska umetnost, čeprav je v obeh primerih sumljiva njegova funkcija tehničnega pojma oz. strokovnega zraza, npr. v »multimediji«, »večmediji« (»multimedij« je nesmiselno, ker je zgolj fonetska transkripcija ANG izvirnika, […], a je uporaba zveze »multimedijska umetnost« ali preprosto »multimedij« tako zakoreninjena, da ji ni smiselno oporekati veljave.

GL: okoljska umetnost, fluxus, fonoplastika, glasbeno gledališče, happning, kolektivna imrpovizacija, performans, totalno gledališče, zvočna skulptura.

PRIM: intermedia (art) = mixed media (srt)

‹BKR›, III, 167–168; ‹BOSS›, 93 = sopomenka intermedia in mixed media; ‹IM›, 256; ‹RAN›, 515 = gl. tudi mixed media; ‹THO›, 158 = gl. tudi mixed media

MULTIFON

ANG: multiphone; NEM: Mehrklang.

ET: Lat. multus = mnogi, številen, večkraten; phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »Pojem, ki ga je ustvaril Bruno Bartolozzi za označevanje več zvokov, ki jih izvajalec istočasno proizvaja na nekem pihalu. Multifonski zvok nastaja s poudarjanjem določenih parcialov. Poseben prstni red deli zračni stolpec na dele, sploh če odprti ventil ustreza vozlu temeljnega tonaBarva se spreminja odvisno od tega kateri parciali se zakrijejo, kateri pa izpostavijo … Podobna tehnika na trobilih nastaja z istočasnim petjem in igranjem.« (‹FR›, 55)

KM: NEM pojem je povzet po NEM prevodu BARTOLOZZI 1967 (Neue Klänge für Holzblasinstrumente. Mainz: Schott. 1971).

KR: Glede na ANG obliko pojma (ki je v resnici pridevniški v vlogi samostalnika) se včasih pri nas uporablja oblika »multifonik«, vendar neutemeljeno , ker je grš. osnova »phōn« v slovenščini tudi pri drugih pojmih, npr. v »gramofonu«, uporablja v obliki »-fon«.

GL: prepihovanje.

‹CP1›, 241; ‹GR›, 124; ‹GRJ›, II, 146–147; ‹RAN›, 515

MORFOFON

ANG: morphophone.

ET: Grš. morph = oblika, forma; phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki so jo uporabljali skladatelji konkretne glasbe … v petdesetih letih. To je naprava za reprodukcijo z zaprtim neskončnim trakom in desetimi glavami za reprodukcijo, od katerih je vsaka povezana na poseben predojačevalnik. Z morfofonom se že obstoječim zvokom lahko dodaja umetni odmev in barvo.« (‹FR›, 54)

GL: konkretna glasba = (musique concrète).