Mesec: februar 2017

ANG: frequency band; NEM: Frequenzband; FR: bande de fréquence, bande passante (gl. KR).

ET: Lat. frequentia = množina, pogostnost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) kontinuiran razpon frekvenc med določeno zgornjo in spodnjo mejo frekvence.« (‹FR›, 32)

KR: Problematična je sopomenskost obeh FR-pojmov, ki je podana v ‹HO›, 75, in kar lahko razberemo iz tega konteksta: »Mikrofon, ojačevalnik itn. so na določen način ♦filtri♦: ti ne prenašajo vseh frekvenc, ki jih lovijo. Zato pravimo, da ima ♦mikrofon♦ prepustni ♦pas♦ (= ‘bande passante’) od npr. 50 do 10.000 Hz.« »Prepustni ♦pas♦« (= ‘bande passante’ je tudi f. p., vendar v specifičnem pomenu, to je kot izraz tehničnih značilnosti kakšnega elektroakustičnega instrumenta. V tem pomenu ga ni treba mešati s f. p. v najširšem pomenu.

GL: ♦pas šuma♦, ♦pasovnoprepustni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦širina pasu♦.

‹EH›, 102; ‹POU›, 206

ANG: free jazz, freejazz 1960; NEM: free Jazz, Free Jazz, »freier« Jazz; FR: free jazz, jazz »libre«; IT: free jazz, jazz »libero«.

ET: ANG free = svoboden; ♦jazz♦.

D: »(Naziv za) ezoterični slog v ♦jazzu♦, ki se pojavi v poznih petdesetih letih. V želji, da bi se osvobodili slogovnih konvencij ♦bebopa♦, glasbeniki iščejo vrsto drugih možnosti: nove tipe ♦kolektivne improvizacije♦, nove načine variiranja teme in motivičnega dela, ♦pantonaliteto♦ …, netemperirano uglasitev, melodične možnosti basa in tolkal, ♦odprte forme♦, nove ♦zvokov(n)e barve♦, ♦ekstremne registre♦, nenadne ritmične zamenjave, pulziranje mimo stalnega ♦takta♦ in konstantne ♦dinamike♦. Gibanje so naznanili posnetki pianista C. Taylorja med letoma 1956 in 1958 in kontroverzne izvedbe saksofonista O. Colemana v New Yorku leta 1959.« (‹RAN›, 325)

KM: V ‹IM›, 135, se navaja nenavaden naziv »free-form jazz« (= »♦jazz♦ svobodne forme«), v ‹BR›, 234, pa neobičajen in neupravičen ANG-zapis »freejazz«.

V ‹M›, 541, se naziv neupravičeno uporablja kot oznaka za obdobje v razvoju ♦jazza♦.

KR: Ustreznice v NEM, FR, IT, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedene v ‹BR›, 234–235. V praksi jih redko ali nikoli ne najdemo.

»♦Kolektivno improvizacijo♦« v D je bolje zamenjati s ♦skupinsko improvizacijo♦, ker se v tem Pojmovniku pomensko razlikujeta ♦kolektivna♦ in ♦skupinska improvizacija♦.

Naziva ni treba prevajati v slovenščino.

GL: ♦jazz♦, ♦improvizacija♦, ♦new wave♦ (D 2; gl. tudi KR ♦new wavea♦), ♦svobodna improvizacija♦.

‹BASS›, II, 283; ‹BKR›, II, 78–79; ‹BKR›, V, 37; ‹GRJ›, I, 404–405; ‹GR6›, VI, 815; ‹HI›, 164; ‹HK›, 149; ‹HO›, 529; JOST 1974; ‹KN›, 78–79; ‹LARE›, 629; ‹M›, 540; ‹MELZ›, I, 619

ANG: fox trot, fox-trot, foxtrot; NEM: Foxtrott; FR: foxtrot, fox-trot; IT: fox-trot.

ET: ANG foxtrot = lisičji korak; V ‹DTE›, 67, se omenja, da pojem ne izvira iz lisičjega kasa (= »trotting«), temveč iz konjske hoje (= »gait«), ki jo imenujemo f., tj. korak, ki prehaja iz kasa v hojo; vendar sam naziv v jahaški terminologiji očitno izhaja iz lisičjega koraka.

D: »(Naziv za) severnoameriški družabni ples v 4/4-♦taktu♦ s sinkopiranim ♦ritmom♦, ki je nastal okrog leta 1910 iz ♦ragtimea♦ in ♦one-stepa♦. Od leta 1924 se razlikuje hitri fokstrot (= ‘quickstep’) od pravega, počasnega fokstrota (‘slowfox’).« (‹HI›, 163)

KR: Zapisovanje je zelo neenotno. V ‹OAD›, 346, se samostalnik piše narazen (»fox trot«), medtem ko je oblika z vezajem (»fox-trot«) glagol (= »plesati f.«). V ‹OED›, VI, 134, je geslo zapisano z vezajem, vendar se v primerih iz literature pojavljata obliki »foxtrot« in »fox trot«. Tu je geslo navedeno po ‹RAN›, 322, vendar je očitno,da so vse oblike enakovredne. NEM-pojem se piše s tt, ker je »Trott« NEM-oblika ANG-pojma (‹WAH›, 3627); torej se v NEM-pojmu kombinira ANG-beseda »fox« z NEM-pojmom »Trott«. V ‹L›, 209, se iz nepojasnjenih razlogov piše s tt tudi IT-naziv.

GL: ♦čarlston = charlston♦, ♦mambo♦, ♦one-step♦, ♦ragtime, rag♦, ♦shimmy♦, ♦two-step♦.

‹APE›, 112; ‹BASS›, II, 262; ‹BKR›, II, 74; ‹DG›, 217; ‹GR6›, VI, 738; ‹HO›, 397–398; ‹IM›, 134; ‹LARE›, 606; ‹M›, 155; ‹MELZ›, I, 600; ‹MI›, II, 136; ‹P›, 84; ‹RL›, 299–230

ANG: phototone; NEM: Phototon.

ET: Grš. Phôs = svetloba (‹KLU›, 218); ♦ton♦.

D: Komercialen naziv za Welteove ♦svetlobne orgle♦.

GL: ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦

PRIM: ♦svetlobne orgle♦ (D 1).

‹GRI›, III, 68; ‹RUF›, 394

ANG: formula; NEM: Formel; FR: formule; IT: formula.

ET: Lat. formula = (dobesedno) lepa oblika, forma, zakon, določilo, formular, pomanjševalnica forme = oblika, forma, figura, obris (‹KLU›, 227).

D: 1) »Analogno funkciji kakšne matematične formule, ki vsebuje določena pravila za računanje …, glasbena formula vsebuje navodila za skladanje. Sicer je primerjava med matematično in glasbeno formulo pomanjkljiva zaradi tega, ker je matematična formula splošno veljavna, medtem ko je glasbena formula praviloma omejena samo na eno … delo enega skladatelja, kar vnaprej izključuje (možnost) … shematizma. Toda pojmovna analogija je po drugi strani upravičena glede na kompleksnost strukturnih določb, ki je značilna za oba pojma.« (BLUMRÖDER 1982a: 185)

2) »Naziv, ki ga Stockhausen uporablja za melodijo (ali manjše število melodij), iz katerih se dobi temeljno gradivo za skladbo. Takšne formule je uporabljal v vseh svojih glavnih delih od Mantre (1970) in v zgodnji skladbi Formel (1951).« (‹GR›, 77)

KM: F. se pri Stockhausenovi Mantri razteza, po BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 5, od 3. do 10. takta:

ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).

ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deležnik sedanjika glagola former = oblikovati.

D: 1) »Naziv za ♦alikvotne (harmonične) tone♦, ki od drugih ♦alikvotnih tonov♦ v kakšnem kompleksnem ♦zvoku♦ odstopajo s svojo ♦intenziteto♦ oz. večjo amplitudo nihaja in tako temu ♦zvoku♦ določajo, formirajo njegovo ♦barvo♦ …« (‹MELZ›, I, 596)

1–A) Naziv za ♦parcialne tone♦, ki se od drugih ♦parcilanih tonov♦ v kakšnem sestavljenem ♦tonu♦/♦zvoku♦ razlikujejo s svojo ojačano ♦intenziteto♦ zaradi resonance, tako da temu ♦tonu♦/♦zvoku♦ določajo, oblikujejejo njegovo ♦barvo♦ (gl. KR).

2) »(Naziv za) določena frekvenčna območja, v katerih se z resonanco ojačajo določeni ♦parcialni toni♦, ki so bistvenega pomena za oblikovanje ♦zvokov(n)e barve♦.« (‹HI›, 162)

KM: ♦Variabilna forma♦ III. Boulezove klavirske sonate temelji na možnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifični pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.

KR: D 1–A je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski ♦toni♦« niso harmonijski, temveč harmonični. (♦Alikvotni toni♦ so načeloma sopomenski s ♦harmoničnimi toni♦ v ožjem smislu, vendar f. niso samo ♦harmonični toni♦, temveč tudi vsi drugi ­♦parciali♦, npr. tudi tisti neharmonični, ki formirajo ♦šum♦ oz. ♦zvok♦ zvona kot njegovo specifično ♦zvočno barvo♦ – gl. KR ♦harmonija♦).

GL: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter zvokov(n)e barve♦ = ♦filter formantov♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦ = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), ♦osnovni ton♦, ♦ton♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (zvočna barva), ♦zvočni spekter♦ = (spekter) = (zvokovni spekter).

PRIM: ♦alikvot(i), alikvotni ton(i)♦, ♦harmonija, harmonični ton(i)♦, ♦parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♦.

‹BASS›, II, 261; ‹BKR›, II, 69; ‹CH›, 298; ‹DIB›, 325–326; ‹EH›, 98–99; ‹FR›, 31; ‹G›, 64; ‹GR›, 77; ‹GR6›, VI, 710–711; ‹HO›, 394; ‹IM›, 389; ‹L›, 207; ‹M›, 17; ‹MI›, II, 119; ‹P›, 85; ‹POU›, 201; ‹RAN›, 10–11; ‹RIC›, 11, 218 = vodilka k ♦zvokovni barvi♦; ‹RL›, 296–297

ANG: formalism; NEM: Formalismus.

ET: Lat. formalis = sastavljen po obrazcu, iz forma = oblika (‹KLU›, 226).

D: »Slabšalni naziv, ki ga je v tridesetih in štiridesetih letih uporabljala oblast v ZSSR za anatemizacijo glasbe Šoštakoviča, Prokofjeva in drugih. To ni imelo nikakršne zveze s formo: nič ni moglo biti bolj formalno od glasbe, ki je bila sprejemljiva. Namesto te so želeli razvrednotiti glasbo Stravinskega, Hindemitha in Křeneka, ki je bila (po kriterijih doktrine ♦socialističnega realizma♦) arteficielna.« (‹GR›, 77)

KR: F. ima torej tudi drugi, splošni pomen v glasbeni terminologiji, ki se razlikuje od pomena v D (»splošni naziv za poudarjanje formalnih kategorij nasproti vsebine« – (‹THO›, 72). Prav ta (kritični) pomen je pomemben za ♦glasbo 20. stoletja♦.

GL: ♦realizem, glasbeni♦, ♦socialistični realizem♦.

‹IM›, 132; ‹M›, 533; ‹SLON›, 1448

ET: Grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544); plastiké (tékhnē) = veščina oblikovanja, iz plastikós = podrejen oblikovanju, plastičen, iz plássein = oblikovati (‹KLU›, 550).

D: »Naziv za eksperimentalno razstavljanje, katerega cilj je strukturiranje prostora, torej ‘teatra v premikanju, na bazi mirovanja, na bazi stalnosti, mirovanja v premikanju, premikanja v mirovanju’. Iznašel ga je Branimir Sakač in ga leta 1967 prikazal na Zagrebškem glasbenem bienalu s sodelovci Vladom Habunekom, Milano Broš in Jovanom Baldanijem. Fonoplastika ni ‘ne glasba, ne slikarstvo, ne skupltura, tudi ni le scenska akcija sama po sebi, temveč zvočno-prostorska transparentnost. Skratka ni ne glasba, ne projekcija, ne gesta, temveč prostor in čas v medsebojnem fluktuirajočem razmerju.’ Prek elementov izgovorjene besede in gibanja je fonoplastika sintetizirala medij žive scene in tako zaobjela vse elemente ‘predstavljanja’.« (‹MELZ›, I, 593–594)

GL: ♦akcijska glasba♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happening♦, ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦mixed media (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦multimedia (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦, ♦prostorska glasba♦, ♦totalno gledališče♦, ♦vidna glasba♦.

ANG: phonogene; NEM: Phonogen; FR: phonogène; IT: phonogène, fonogeno.

ET: Grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544); genos = rod, poreklo, vrsta (‹DUD›, 55, 232); možno je, da je končnica -gen tudi okrajšava ♦generatorja♦.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki jo je izdelal Pierre Schaeffer in ki se uporablja za obdelavo ♦zvoka♦ v ♦konkretni glasbi♦. S to napravo se lahko celotni ♦zvokovni spekter♦ prej posnetega gradiva (♦šumov♦, vokalnih ♦zvokov♦, ♦višine tona♦, ritmičnih obrazcev itn.) sočasno transponira na dvanajst različnih ravni ♦višin♦. Te ravni ustrezajo … polstopnjam temperirane ♦lestvice♦. Transpozicije se dosegajo s spreminjanjem hitrosti traku. Za nadzor se uporablja klaviatura z dvanajstimi tipkami.« (‹FR›, 66)

GL: ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦). ‹P›, 84; ‹RIC›, I, 519; SCHAEFFER 1967: 48