FUSION, FUZIJA

ANG: fusion, fusion 1970; NEM: Fusion, in der Popmusik Verschmelzung verschiedener Kulturen; FR: fusion, fusion de cultures ou genres différents de musique pop; IT: fusion, fusione di generi o culture differenti nella musica pop.

ET: ANG fusion = stapljanje, spajanje.

D: »(Naziv za) sintezo jazza in rocka. Slog kombinira tradicionalna glasbila, ki se uporabljajo v jazzu, in dolge, improvizirane melodije z elektronskimi glasbenimi instrumenti, eksperimentalnimi zvokovnimi barvami, dvodelnimi ritmi (ne swing) in enostavnimi ostinatnimi harmonijami. V modi od poznih sedemdesetih let, prvič pa se pojavi že ob posnetkih, ki so producirani že leta 1968.« (‹RAN›, 330)

KR: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so podane kot njegovo napačno tolmačenje v ‹BR›, 234–235.

Razlago pojma je treba omejiti na tisto iz D, čeprav je potem f. nekoliko nespretna in nejasna sopomenka z jazz rockom. Če naziv razumemo v njegovem dobesednem pomenu, torej ne kot tehnični naziv ali strokovno besedo, potem se lahko zgodi nesporazum, kot tisti v ‹BR›, 234–235 (gl. predlagane ustreznice v NEM, FR in IT), ko se f. lahko uporablja v dobesednem prevodu, ker ima tako nenatančen pomen, da ne more biti več niti tehnični pojen niti strokovna beseda.

GL: električni jazz, jazz, rock, rock glasba.

PRIM: jazz rock = rock jazz.

‹GRJ›, I, 411; ‹HK›, 152 = »fusion music« (= vodilka k jazz rocku)

FUNK(Y), FUNKY JAZZ

ANG: funk, funky, funky jazz, funk 1970/1950; NEM: Funk, Funky, Funky Jazz, Jazzstil, später Popstil; FR: funk, funky, funky jazz, stile de jazz, ensuite de Pop; IT: funk, funky, funky jazz, stile di jazz, in seguito di Pop.

ET: ANG (natančneje: v ameriškem slengu) funk = strah, panika, utesnjenost, funky je pridevnik; v ‹OAD›, 354, se pojasnjuje pomen pridevnika funky tudi v zvezi z jazzom kot »nekompliciran«, »čustven«.

D: 1) »Zemeljski, seksualen, tisto, na kar se da plesati, pod vplivom gospela. Leta 1954, ko se izenačuje s soulom, vključuje željo po osvobajanju od intelektualiziranega West Coast jazza. Naziv se sedaj uporablja za številne posnetke črnske popularne glasbe, posebno za tiste z zahtevnim sinkopiranjem.« (‹RAN›, 330)

2) »(Naziv za) način muziciranja v hard bopu …, v katerem se, konec petdesetih in šestdesetih let, z uporabo elementov bluesa in gospela ponovno vrača k afroameriški črnski folklori1, soul. Od sedemdesetih let tudi naziv za muziciranje črnskih glasbenikov v rock glasbi in pop glasbi, ki se orientira po bluesu.« (‹HI›, 166–167)

3) »Od približno leta 1970 izraz v jazz rocku označuje kratke, prekinjene fraze, premično vodenje basovske linije, duhovito vodenje partov, ki temelji na ritmičnih premikih ipd. Primer za ta pozni funk je skladba Lunarputians B. Cobhama.« (‹KN›, 80)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od ANG.izvirnika, so ponujene v ‹BR›, 234–235, kot (napačna) razlaga ANG-pojma.

KR: Iz vseh treh D, ki so iz kompetentnih virov, se vidi, da je natančni pomen pojma nemogoče določiti. V ‹KN›, 80, eksplicitno piše, da f. predstavlja »mistifikacijo črnskih soul glasbenikov«. Zagotovo bi lahko rekli, da f. sploh ne predstavlja tehničnega pojma ali strokovne besede, vendar ga je zaradi njegove popularnosti treba navesti v Pojmovniku.

Različne oblike zapisa v izvirniku so posledica enakovredne rabe samostalniške (=»funk«) in pridevniške (= »funky«) oblike. Zato so vse oblike zapisovanja pravilne.

GL: gospel, jazz, jazz rock = rockjazz, pop, pop glasba, popularna glasba, rock, rock glasba, rock jazz = jazz rock, soul, soul jazz.

(D 1).

‹BASS›, II, 304; ‹GRJ›, I, 411; ‹HK›, 151–152; ‹RIC›, II, 252 = vodilka k jazzu

1 V izvirniku »Negerfolklore«. Gl. KR folka, folk glasbe, folk sloga.

FREKVENČNI PAS = PAS

ANG: frequency band; NEM: Frequenzband; FR: bande de fréquence, bande passante (gl. KR).

ET: Lat. frequentia = množina, pogostnost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) kontinuiran razpon frekvenc med določeno zgornjo in spodnjo mejo frekvence.« (‹FR›, 32)

KR: Problematična je sopomenskost obeh FR-pojmov, ki je podana v ‹HO›, 75, in kar lahko razberemo iz tega konteksta: »Mikrofon, ojačevalnik itn. so na določen način filtri: ti ne prenašajo vseh frekvenc, ki jih lovijo. Zato pravimo, da ima mikrofon prepustni pas (= ‘bande passante’) od npr. 50 do 10.000 Hz.« »Prepustni pas« (= ‘bande passante’ je tudi f. p., vendar v specifičnem pomenu, to je kot izraz tehničnih značilnosti kakšnega elektroakustičnega instrumenta. V tem pomenu ga ni treba mešati s f. p. v najširšem pomenu.

GL: pas šuma, pasovnoprepustni filter, pasovna zapora, širina pasu.

‹EH›, 102; ‹POU›, 206

FREE JAZZ

ANG: free jazz, freejazz 1960; NEM: free Jazz, Free Jazz, »freier« Jazz; FR: free jazz, jazz »libre«; IT: free jazz, jazz »libero«.

ET: ANG free = svoboden; jazz.

D: »(Naziv za) ezoterični slog v jazzu, ki se pojavi v poznih petdesetih letih. V želji, da bi se osvobodili slogovnih konvencij bebopa, glasbeniki iščejo vrsto drugih možnosti: nove tipe kolektivne improvizacije, nove načine variiranja teme in motivičnega dela, pantonaliteto …, netemperirano uglasitev, melodične možnosti basa in tolkal, odprte forme, nove zvokov(n)e barve, ekstremne registre, nenadne ritmične zamenjave, pulziranje mimo stalnega takta in konstantne dinamike. Gibanje so naznanili posnetki pianista C. Taylorja med letoma 1956 in 1958 in kontroverzne izvedbe saksofonista O. Colemana v New Yorku leta 1959.« (‹RAN›, 325)

KM: V ‹IM›, 135, se navaja nenavaden naziv »free-form jazz« (= »jazz svobodne forme«), v ‹BR›, 234, pa neobičajen in neupravičen ANG-zapis »freejazz«.

V ‹M›, 541, se naziv neupravičeno uporablja kot oznaka za obdobje v razvoju jazza.

KR: Ustreznice v NEM, FR, IT, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedene v ‹BR›, 234–235. V praksi jih redko ali nikoli ne najdemo.

»Kolektivno improvizacijo« v D je bolje zamenjati s skupinsko improvizacijo, ker se v tem Pojmovniku pomensko razlikujeta kolektivna in skupinska improvizacija.

Naziva ni treba prevajati v slovenščino.

GL: jazz, improvizacija, new wave (D 2; gl. tudi KR new wavea), svobodna improvizacija.

‹BASS›, II, 283; ‹BKR›, II, 78–79; ‹BKR›, V, 37; ‹GRJ›, I, 404–405; ‹GR6›, VI, 815; ‹HI›, 164; ‹HK›, 149; ‹HO›, 529; JOST 1974; ‹KN›, 78–79; ‹LARE›, 629; ‹M›, 540; ‹MELZ›, I, 619

♦FOXTROT♦, FOKSTROT

ANG: fox trot, fox-trot, foxtrot; NEM: Foxtrott; FR: foxtrot, fox-trot; IT: fox-trot.

ET: ANG foxtrot = lisičji korak; V ‹DTE›, 67, se omenja, da pojem ne izvira iz lisičjega kasa (= »trotting«), temveč iz konjske hoje (= »gait«), ki jo imenujemo f., tj. korak, ki prehaja iz kasa v hojo; vendar sam naziv v jahaški terminologiji očitno izhaja iz lisičjega koraka.

D: »(Naziv za) severnoameriški družabni ples v 4/4-taktu s sinkopiranim ritmom, ki je nastal okrog leta 1910 iz ragtimea in one-stepa. Od leta 1924 se razlikuje hitri fokstrot (= ‘quickstep’) od pravega, počasnega fokstrota (‘slowfox’).« (‹HI›, 163)

KR: Zapisovanje je zelo neenotno. V ‹OAD›, 346, se samostalnik piše narazen (»fox trot«), medtem ko je oblika z vezajem (»fox-trot«) glagol (= »plesati f.«). V ‹OED›, VI, 134, je geslo zapisano z vezajem, vendar se v primerih iz literature pojavljata obliki »foxtrot« in »fox trot«. Tu je geslo navedeno po ‹RAN›, 322, vendar je očitno,da so vse oblike enakovredne. NEM-pojem se piše s tt, ker je »Trott« NEM-oblika ANG-pojma (‹WAH›, 3627); torej se v NEM-pojmu kombinira ANG-beseda »fox« z NEM-pojmom »Trott«. V ‹L›, 209, se iz nepojasnjenih razlogov piše s tt tudi IT-naziv.

GL: čarlston = charlston, mambo, one-step, ragtime, rag, shimmy, two-step.

‹APE›, 112; ‹BASS›, II, 262; ‹BKR›, II, 74; ‹DG›, 217; ‹GR6›, VI, 738; ‹HO›, 397–398; ‹IM›, 134; ‹LARE›, 606; ‹M›, 155; ‹MELZ›, I, 600; ‹MI›, II, 136; ‹P›, 84; ‹RL›, 299–230

FOTOTON = ♦SVETLOBNE ORGLE♦

ANG: phototone; NEM: Phototon.

ET: Grš. Phôs = svetloba (‹KLU›, 218); ton.

D: Komercialen naziv za Welteove svetlobne orgle.

GL: elektronske orgle, elektronski glasbeni instrumenti

PRIM: svetlobne orgle (D 1).

‹GRI›, III, 68; ‹RUF›, 394

FORMULA

ANG: formula; NEM: Formel; FR: formule; IT: formula.

ET: Lat. formula = (dobesedno) lepa oblika, forma, zakon, določilo, formular, pomanjševalnica forme = oblika, forma, figura, obris (‹KLU›, 227).

D: 1) »Analogno funkciji kakšne matematične formule, ki vsebuje določena pravila za računanje …, glasbena formula vsebuje navodila za skladanje. Sicer je primerjava med matematično in glasbeno formulo pomanjkljiva zaradi tega, ker je matematična formula splošno veljavna, medtem ko je glasbena formula praviloma omejena samo na eno … delo enega skladatelja, kar vnaprej izključuje (možnost) … shematizma. Toda pojmovna analogija je po drugi strani upravičena glede na kompleksnost strukturnih določb, ki je značilna za oba pojma.« (BLUMRÖDER 1982a: 185)

2) »Naziv, ki ga Stockhausen uporablja za melodijo (ali manjše število melodij), iz katerih se dobi temeljno gradivo za skladbo. Takšne formule je uporabljal v vseh svojih glavnih delih od Mantre (1970) in v zgodnji skladbi Formel (1951).« (‹GR›, 77)

KM: F. se pri Stockhausenovi Mantri razteza, po BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 5, od 3. do 10. takta:

FORMULA: Stockhausen, Mantra, 1970.
Sam Stockhausen v STOCKHAUSEN 1978a: 154 jo opisuje tako: »Delo je v celoti nastalo iz tonske formule iz 13 tonov, ‘mantre’. Po prvih štirih akordih ta ‘mantra’ zazveni v zgornjem delu prvega klavirja. Sestavljena je iz štirih delov, ločena je s pavzami: od 13 tonov ima vsak različno značilnost, od katerih je vsaka merodajna za vsakega od velikih ciklov v delu: 1. pravilno repeticijo; 2. accent z odzvenom1; 3. ‘normalni’ ton; 4. hitrejše skupine s predtaktom; 5. ‘tremolo’; 6. akord; 7. accent z vnihavanjem2; 8. ‘kromatično’ povezovanje; 9. staccato; 10. nepravilno repeticijo (‘Morsejeva abeceda’); 11. trilček; 12. vnihavanje s sforzatom; 13. povezovanje z arpeggiom.«
O Stockhausenovi skladbi Formel, ki je omenjena v D 2, gl. BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 7, in ‹LARE›, 603. (V ‹LARE›, 603, je naveden f., vendar v pomenu, ki ni relevanten za terminologijo glasbe 20. stoletja.)
KR: Omenjanje »melodij (ali manjšega števila melodij)« v D 2 je povsem deplasirano.
V ‹M›, 554, se shematsko navaja prvih šest tonov iz f. za mantro kot njeno prvo polovico (t. 3–5), vendar se iz povsem nerazumljivih razlogov imenuje »procesna formula« (»Prozeßformel«).
Kot je razvidno iz D 1 in iz KM, bi bilo treba pojem uporabljati izključno v tistem pomenu, ki mu pripada v skladateljski teorji K. Stockhausena, čeprav je koristen kot zamenjava za motiv kot tradicionalni naziv, pri čemer ga ne smemo zamenjevati s celico.
GL: celica, skladba po formuli.
‹L›, 207
1 V izvirniku »Ausschwingakzent«.
2 V izvirniku »Einschwingakzent«.

FORMANT(I)

ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).

ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deležnik sedanjika glagola former = oblikovati.

D: 1) »Naziv za alikvotne (harmonične) tone, ki od drugih alikvotnih tonov v kakšnem kompleksnem zvoku odstopajo s svojo intenziteto oz. večjo amplitudo nihaja in tako temu zvoku določajo, formirajo njegovo barvo …« (‹MELZ›, I, 596)

1–A) Naziv za parcialne tone, ki se od drugih parcilanih tonov v kakšnem sestavljenem tonu/zvoku razlikujejo s svojo ojačano intenziteto zaradi resonance, tako da temu tonu/zvoku določajo, oblikujejejo njegovo barvo (gl. KR).

2) »(Naziv za) določena frekvenčna območja, v katerih se z resonanco ojačajo določeni parcialni toni, ki so bistvenega pomena za oblikovanje zvokov(n)e barve.« (‹HI›, 162)

KM: Variabilna forma III. Boulezove klavirske sonate temelji na možnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifični pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.

KR: D 1–A je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski toni« niso harmonijski, temveč harmonični. (Alikvotni toni so načeloma sopomenski s harmoničnimi toni v ožjem smislu, vendar f. niso samo harmonični toni, temveč tudi vsi drugi ­parciali, npr. tudi tisti neharmonični, ki formirajo šum oz. zvok zvona kot njegovo specifično zvočno barvo – gl. KR harmonija).

GL: filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter zvokov(n)e barve = filter formantov, sinusni nihaj, ton, val = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), osnovni ton, ton, zvokov(n)a barva = (zvočna barva), zvočni spekter = (spekter) = (zvokovni spekter).

PRIM: alikvot(i), alikvotni ton(i), harmonija, harmonični ton(i), parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i).

‹BASS›, II, 261; ‹BKR›, II, 69; ‹CH›, 298; ‹DIB›, 325–326; ‹EH›, 98–99; ‹FR›, 31; ‹G›, 64; ‹GR›, 77; ‹GR6›, VI, 710–711; ‹HO›, 394; ‹IM›, 389; ‹L›, 207; ‹M›, 17; ‹MI›, II, 119; ‹P›, 85; ‹POU›, 201; ‹RAN›, 10–11; ‹RIC›, 11, 218 = vodilka k zvokovni barvi; ‹RL›, 296–297

FORMALIZEM, GLASBENI

ANG: formalism; NEM: Formalismus.

ET: Lat. formalis = sastavljen po obrazcu, iz forma = oblika (‹KLU›, 226).

D: »Slabšalni naziv, ki ga je v tridesetih in štiridesetih letih uporabljala oblast v ZSSR za anatemizacijo glasbe Šoštakoviča, Prokofjeva in drugih. To ni imelo nikakršne zveze s formo: nič ni moglo biti bolj formalno od glasbe, ki je bila sprejemljiva. Namesto te so želeli razvrednotiti glasbo Stravinskega, Hindemitha in Křeneka, ki je bila (po kriterijih doktrine socialističnega realizma) arteficielna.« (‹GR›, 77)

KR: F. ima torej tudi drugi, splošni pomen v glasbeni terminologiji, ki se razlikuje od pomena v D (»splošni naziv za poudarjanje formalnih kategorij nasproti vsebine« – (‹THO›, 72). Prav ta (kritični) pomen je pomemben za glasbo 20. stoletja.

GL: realizem, glasbeni, socialistični realizem.

‹IM›, 132; ‹M›, 533; ‹SLON›, 1448