LESTVICA

ANG: scale, gamut; NEM: Skala, (Ton)leiter; FR: échelle, gamme; IT: gamma, scala.

D: Naziv za katero koli sosledje, najpogosteje višin tona, ki se utemeljuje v nekem sistemu in povratno potrjuje ta sistem.

KM: Po razpadu dur-molovega tonalitetnega sistema je glasba 20. stoletja morala poiskati nove sisteme, ki bi ji lahko »služili kot pravilo« (MITCHELL 1963: 13). Učinkovitosti dur-molovega tonalitetnega sistema seveda ne bomo dosegli. Predlogi za nove lestvične sisteme (sintetične lestvice) so kratkoročnega pomena, včasih samo za eno in edino skladbo, tako da je ta kratkoročnost v temelju spremenila naravo ustvarjalnega postopka: izrazit pomen dobi zaradi omejene lestvične sistematičnosti, predurejanje gradiva, zaradi česar se pogosto omenja značilno skladanje od začetka.

Tukaj se posebno obravnavajo vse tiste lestvice, ki so uporabljane v glasbi 20. stoletja, ki se tako tudi imenujejo (razen lestvic iz izvenevropskih glasbenih kultur, ki so primarno predmet etnomuzikologije, ne pa terminologije glasbe 20. stoletja) ter pojmi, ki so popolni ali delni nadomestki za lestvično sistematičnost, čeprav se jih ne dá označiti za lestvice.

KR: Pojem se mora vedno uporabljati z atributom, ki jasno dokazuje pripadnost lestvičnim zgradbam v glasbi 20. stoletja. Drugače lahko pride do nesporazumov, npr. ko se dvanajsttonska vrsta ali katera od njenih segmentov imenuje lestvica (v BEICHE 1984: 9–10 so navedeni primeri, v katerih se uporabljajo takšni napačni pojmi). V terminologiji glasbe 20. stoletja je zelo opazno pomanjkanje ustreznih nadomestkov za lestvice. Pomanjkanje se je skušalo odpraviti na različne načine, npr. tako, da se ponovno aktivira modus kot pojem, s katerim se več ne razume starogrških in/ali srednjeveških lestvic (ali pa se jih razume le posredno), temveč vse tiste sugestije lestvične zgradbenosti v glasbi 20. stoletja, ki na noben način več ne priklicujejo dur-molovo tonalitetno zgradbenost. Prav tako se je skušalo opozoriti tudi na različne, nove pomene modusa, oz. modalne zgradbe z dodajanjem raznih predpon (neomodalnost, polimodalnost). Vse to so le predlogi, ne pa enopomenski pojmi: niti iz njih ni povsem jasno, kaj je modus. Podobno se dogaja tudi z različnimi predponami in/ali pridevniki, ki bi morali reinterpretirati tonaliteto oz. tonalitetno zgradbenost ter sugerirati stopnje njenega zanikanja ali pa novega pomena (antitonaliteta, atonaliteta, bitonaliteta, metatonaliteta, nestalna tonaliteta, pantonaliteta, politonaliteta, progresivna tonaliteta, razširjena tonaliteta, prototonaliteta, prosta tonaliteta, suspendirana tonaliteta).

GL: alžirska lestvica, blues-lestvica, ciganska lestvica, celostopinjska lestvica = (celotonska lestvica), dvojna harmonska lestvica, enigmatična lestvica, komatska lestvica, lidijska molova lestvia, lestvica tempa, lestvica trajanja (tona), madžarska durova lestvica, madžarska molova lestvica, mikrointervalna lestvica, modus z omejenimi možnostmi transpozicije, neapeljska durova lestvica, oktatonska lestvica, orientalna lestvica, pentatonska lestvica, Prometejeva lestvica, simetrična lestvica, sintetična lestvica, ‘superlokrijska lestvica, večoktavna lestivca, večtonska lestvica, zrcalna lestvica.

PRIM: dvanajsttonska vrsta, serija, heksakord, modaliteta, modus, vrsta, pentakord, podvrsta, podserija, segment (vrste, serije), serija, sistem, tetrakord, tonaliteta, trikord, trop.

‹APE›, 262; ‹BA›, 172, 81; ‹BASS›, IV, 228–232; ‹CAN›, 169, 211; ‹CH›, 297 = »échelle (octaviante)« = »oktavna lestvica«; ‹CH›, 299 = »gamme«; ‹DG›, 522; ‹EH›, 359–360; ‹G›, 35, 41; ‹GUI›, 46 = »échelle« (poseben pomen v Schaefferjevi teoriji konkretne glasbe); ‹HI›, 482; ‹HO›, 318, 417–418; ‹IM›, 140, 337–338; ‹KN›, 217–218; ‹LARE›, 501, 643; ‹M›, 86–91; ‹MELZ›, II, 492–493; ‹MI›, I, 683 = »échelle« (=gl. tudi »gamme«, modus, osnovni ton); ‹MI›, II, 211–223 = »gamme«; ‹P›, 162; ‹RAN›, 728–729; ‹RIC›, IV, 125–127; ‹SLON›, 1487–1488

LESLIE

ANG: leslie; NEM: Leslie, Leslie-Box; Leslie-Kabinett.

ET: Po imenu konstruktorja D. F. Leslieja.

D: »(Naziv za) elektromehansko napravo, ki bogati zvok elektronskih orgel, ki ga je okrog leta 1949 razvil Američan D. F. Leslie. Leslie je okrog meter visoka t. i. rotacijska škatla iz lesa z odprtinami za predvajanje zvoka. Notri sta dva zvočniška sistema s posebnima ojačevalcema: en visokotonski zvočnik je usmerjen navzgor in pošilja zvok proti dvema nasproti postavljenima trobentastima zvočnikoma, drugi pa je srednjetonski oz. nizkotonski zvočnik, usmerjen navzdol, ki pošilja zvok proti bobnu iz stiropora, ki je na eni strani odprt. Dva elektromotorja rotirata lijakasti zvočnik in boben ter tako nastaja …zvok, kar se imenuje Leslijev efekt.« (‹RUF›, 292–293).

GL: elektronske orgle, elektronski glasbeni instrumenti, rotacijski zvočnik (D 1).

‹DOB›, 99; ‹EN›, 131; ‹GRI›, II, 518; ‹GRJ›, II, 22; ‹HK›, 222–223; ‹KN›, 121–122

LEAD

ANG: lead; NEM: Lead, führende Melodie; FR: lead, mélodie principale; IT: lead, melodia principale.

ET: ANG lead = voditi, predvoditi, vodstvo.

D: 1) »(Naziv za) glavno linijo (ali izvajalca) v bandu ali sekciji (D 2) nekega banda … Igranje leada zahteva posebno spretnost. Tisti, ki ga igrajo, niso tako zelo vpeljani v imrovizacijo kot drugi v sekciji.« (‹GRJ›, II, 17).

2) »Pojem se (v terminologiji rock glasbe) vedno uporablja v sestavljankah, npr. lead pevec, lead kitarist. Lead kitarist ni nujno tudi solokitarist, ker se solokitaristu zaupajo tehnično zahtevni parti, ki morajo privlačiti pozornost, lead-kitaristom (npr. Georgu Harrisonu v skupini The Beatles) pa se lahko zaupajo povsem preproste naloge. Lead-kitara je enostavno melodična kitara, za razliko od ritemske kitare.« (‹KN›, 120–121)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 236–237 kot njegove razlage, ki pa ne pokrivajo vseh pomenov pojma (gl. D).

KR: Lead je značilen za žargon jazza in rocka ter ga je vedno najboljše uporabljati v izvirni obliki – kot v obeh D – zlasti zato, ker so prevodi (»vodilni pevec, vodilni kitarist, vodilna kitara«) povsem neuveljavljeni.

GL: jazz, band, big band, rock, rock glasba, sekcija (D 2).

‹HK›, 222

LATINSKI ROCK

ANG: Latin rock; NEM: Latin Rock.

ET: ANG Latin = latinskoameriški; rock, rock.glasba.

D: »(Naziv za) povezovanje latinskoameriških, oz. špansko-portugalskih glasbil, ritmov in melodično-harmonskih fraz z značilnostmi ameriške rock glasbe iz ZDA. Še preden je latinski rock postal vsesplošno znan v južnih ZDA po skupinah, kot je Santana, so beli in črni glasbeniki, delujoči v južnih ZDA, povezovali obe smeri; tako je že Professor Longhair v New Orleansu v svoje bluese in boogie-woogije vpletal ritme tanga in rumbe … Istega leta kot se je pojavil Carlos Santana, tj. 1969, je utemeljena tudi skupina Blues Image (‘ki kombinira močan kubanskolatisnki vplivi z električnim bluesom‘). Drugi solistični album Patricka Moraza (Out in the Sun, 1977) dokazuje, da latinski rock ni več le eksperiment, temveč razvita slogovna usmeritev v rock glasbi.« (‹KN›, 118–119)

KM: Za citat o značilnostih skupine Blues Image v D ni navedenega vira.

GL: afrorock, rock, rock glasba, rumba, tango.

PRIM: latinski jazz.

LATINSKI JAZZ

ANG: Latin jazz.

ET: ANG Latin = latinskoameriški; jazz.

D: »Pojem za jazz, v katerem so poudarjene prvine latinskoameriške glasbe, večinomo plesni ritmi. Za razliko od večine žanrov v jazzu, ki uporabljajo tridobne mere, latinski jazz uporablja dvodobne. Za razliko od ritma ragtmea in jazz rocka, kjer je delitev prav tako dvodobna, so ritmi v latinskem jazzu konstruirani kot večkratniki osnovne enote trajanja in so neenakomerno združeni, tako da se dobivajo nepravilni poudarki … Ritmični ostinato lahko igra … konvencionalna ritmičnasekcija (D 2) …, lahko pa tudi latinskoameriška glasbila, sploh pa afrokubanska in brazilska … Latinskoameriške prvine se lahko najdejo tudi v zgodnjem jazzu in sorodni glasbi. Izolirani primeri ritma habanere, ki je tudi osnova tanga, se nahajajo v nekaterih tiskanih ragih za klavir (v Cubanoli iz 1902. Meila Moreta, v Helitrope Bouquet iz 1907, Scotta Joplina in Louisa Chauvina …) ter v drugem delu znamenitega St. Louis Bluesa (1914) W. C. Handyja … V tridesetih letih … latinski plesi prihajajo v jazz, npr. v skladbah Caravan (1937) in Conga Brava (1940) Juana Tizola, pozavnista (iz big banda – op. pr.) Duka Ellingtona, ki je bil iz Puerto Rica.« (‹GRJ›, II, 13)

KR: D je odlomek iz obsežne obdelave pojma katere avtor je B. Kernfeld, urednik ‹GRJ› in sodelavec za jazz v ‹RAN›. Zdi pa se, da je ravno v smislu začetka D, pojem vseeno preobsežen, tj. da pokriva vse možne latinskoameriške vplive na jazz, med katerimi afrokubanski jazz, ki je veliko bolj kompakten in natančen pojem. Zaradi take preobsežnosti pomena latinskega jazza ga ni primerno uporabljati kot tehnični pojem oz. strokovni izraz.

GL: afrokubanski jazz, bossa nova, salsa.

PRIM: latinski rock.

KVINTNI AKORD

ANG: quintal chord; NEM: Quintenakord; FR: accord par quintes (superposées); IT: accordo per quinte.

ET: Lat quintus = peti; akord.

D: »(Naziv za) akord … iz kvint, navadno čistih kvint. Številni skladatelji so uporabljali take akorde kot sredstvo izogibanja terčni harmoniji. V spodnji progresiji kvintno strukturo imajo prvi, četrti in peti akord

(‹FR›, 72)

GL: agregat (D 1), akord, harmonija

‹L›, 8.

KVARTNI AKORD

ANG: fourth chord; NEM: Quartenakkord; FR: accord en quartes, accord par quartes (superposées); IT: accordo per quarte.

ET: Lat. quartus = četrti; akord.

D: »(Naziv za akord, ki) je sestavljen iz samih kvart, ki so postavljene ena nad drugo (primer 1). Kvartni akordi so se začeli uporabljati šele v glasbi 20. stoletja, ko je klasična terčna grupacija tonov nehala biti … vseobvezujoč princip v tvorbi akordov … Kvartne akorde je sistematično prvi uporabil A. Schönberg v I. Komorni sinfoniji op. 9 (1909). Znan je kvartni akord v sinfonični pesnitvi Prometej A. Skjabina iz 1911 (primer 2). Zgodnja napoved sestavljanja akorda iz kvart se nahaja že v preteklem (19. – op. pr.) stoletju, ravno pri enem Skrjabinovih vzornikov, pri F. Lisztu (primer 3).«

(‹MELZ›, II, 403)

GL: agregat (D 1), akord, kvartna harmonija, mistični akord = sintetični akord = Skrjabinov akord = Prometejev akord.

‹APE›, 112; ‹BKR›, III, 344; ‹FR›, 32 = vodilka h kvartni harmoniji; ‹HI›, 374; ‹JON›, 102–104; ‹L›, 8; MESSIAEN 1944, I: 44; ‹RAN›, 322; ‹HU›, 763

KVARTNA HARMONIJA

ANG: qartal harmony; NEM: Quartenharmonik; FR: harmonie par quartes; IT: armonia per quarte, armonia quartale.

ET: La.t qurtus = četrti; harmonija.

D: »(Naziv za) harmonijo, ki temelji na kombinacijah intervala kvarte, za razliko od terčne harmonije (tj. zahodne tonalitetne harmonije), ki temelji na kombinacijah terc.« (‹RAN›, 674).

KM: V ‹FR›, 71 je ponujen primer progresije akorda v kvartni harmoniji:

KR: V KR harmonije/harmonike se sugerira uporabo harmonike namesto harmonije, če gre za sistem, ki ne temelji več na kombinacijah terc oz. na terčni harmoniji.

V ‹FR›, 71 je navedeno napačno napisani in neobstoječi NEM pojem »quarten Harmonien« kot ekvivalent kvartne harmonije/harmonike.

GL: harmonija/harmika, kvartni akord.

‹GR6›, XV, 498; ‹L›, 455; ‹P›, 156–157; ‹RIC›, I, 524

KVADROFONIJA = ♦TETRAFONIJA♦

ANG: quadrophony; NEM: Quadrophonie; FR: quadrophonie; IT: quadrifonia.

ET: Lat. quattuor = štiri (‹KLU›, 573); grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) postopek štirikanalnega … prenosa, ki za razliko od monofonije1 ponuja zelo natančno prostorsko informacijo ter pri reprodukciji omogoča lokalizacijo prenesene zvokovne informacije. Za razliko od stereofonije, pri kvadrofoniji ne obstaja samo enosmerna povezanost z leve proti desni, temveč tudi spredaj iz zadaj. Za kvadrofonski prenos morajo biti vsi prenosniki vsaj četverni: za snemanje so potrebni štirje mikrofoni, za shranjevanje zvoka štirje neodvisni spomini, tj. štirje magnetofonski trakovi za štiri kanale oz. štirikanalni magnetofon, za reprodukcijo pa štirje ojačevalci in enako število zvočnikov na predpisanih položajih.« (‹EN›, 186)

KM: Zanimiv pojem je»monofonija«, ki v glasbi pomeni enoglasje, v terminologiji elektroakustike pa ima očitno tudi nov pomen, ki je določen v D (gl. tudi ‹EN›, 155).

PRIM: stereofonija, tetrafonija.

‹BASS›, IV, 39–40; ‹BKR›, III, 342; ‹EH›, 269; ‹FR›, 71; ‹HI›, 272–273; ‹HU›, 63; ‹P›, 156

1 V izvirniku je »Monophonie«.

KROŽNA PARTITURA

NEM: Kreispartitur.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za partituro v kateri je črtovje položeno krožno, dodatna navodila za realizacijo pa se napisana na prozornem traku, ki se lahko vrti okrog središča tega krožnega črtovja.

KM: V ‹KS›, 174, in v KARKOSCHKA 1966: 55, se kot primer krožne partiture navaja edino Refrain (1959) za tri izvajace (na klavirju, čelesti in vibrafonu) K. Stockhausena. Na levi je prozorni trak z navodili za interpretacijo krožnega črtovja, v sredini pa je celotna krožna partitura z enim izmed možnih položajev traku.

KROŽNA PARTIRURA: Stockhausen, Refrain

Zaradi mobilnosti traku z navodili se fiksni zapis v krožnem črtovju pri Refrainu pretvarja v odprto obiko.

GL: aleatorika, odprta oblika.

PRIM: oknasta partitura.