Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: scale, gamut; NEM: Skala, (Ton)leiter; FR: échelle, gamme; IT: gamma, scala.

D: Naziv za katero koli sosledje, najpogosteje ♦višin tona♦, ki se utemeljuje v nekem ♦sistemu♦ in povratno potrjuje ta ♦sistem♦.

KM: Po razpadu dur-molovega tonalitetnega ♦sistema♦ je ♦glasba 20. stoletja♦ morala poiskati nove ♦sisteme♦, ki bi ji lahko »služili kot pravilo« (MITCHELL 1963: 13). Učinkovitosti dur-molovega tonalitetnega ♦sistema♦ seveda ne bomo dosegli. Predlogi za nove lestvične ♦sisteme♦ (♦sintetične lestvice♦) so kratkoročnega pomena, včasih samo za eno in edino skladbo, tako da je ta kratkoročnost v temelju spremenila naravo ustvarjalnega postopka: izrazit pomen dobi zaradi omejene lestvične sistematičnosti, ♦predurejanje gradiva♦, zaradi česar se pogosto omenja značilno ♦skladanje od začetka♦.

Tukaj se posebno obravnavajo vse tiste lestvice, ki so uporabljane v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki se tako tudi imenujejo (razen lestvic iz izvenevropskih glasbenih kultur, ki so primarno predmet etnomuzikologije, ne pa terminologije ♦glasbe 20. stoletja♦) ter pojmi, ki so popolni ali delni nadomestki za lestvično sistematičnost, čeprav se jih ne dá označiti za lestvice.

KR: Pojem se mora vedno uporabljati z atributom, ki jasno dokazuje pripadnost lestvičnim zgradbam v ♦glasbi 20. stoletja♦. Drugače lahko pride do nesporazumov, npr. ko se ♦dvanajsttonska vrsta♦ ali katera od njenih ♦segmentov♦ imenuje lestvica (v BEICHE 1984: 9–10 so navedeni primeri, v katerih se uporabljajo takšni napačni pojmi). V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je zelo opazno pomanjkanje ustreznih nadomestkov za lestvice. Pomanjkanje se je skušalo odpraviti na različne načine, npr. tako, da se ponovno aktivira ♦modus♦ kot pojem, s katerim se več ne razume starogrških in/ali srednjeveških lestvic (ali pa se jih razume le posredno), temveč vse tiste sugestije lestvične zgradbenosti v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki na noben način več ne priklicujejo dur-molovo tonalitetno zgradbenost. Prav tako se je skušalo opozoriti tudi na različne, nove pomene ♦modusa♦, oz. modalne zgradbe z dodajanjem raznih predpon (♦neomodalnost♦, ♦polimodalnost♦). Vse to so le predlogi, ne pa enopomenski pojmi: niti iz njih ni povsem jasno, kaj je ♦modus♦. Podobno se dogaja tudi z različnimi predponami in/ali pridevniki, ki bi morali reinterpretirati ♦tonaliteto♦ oz. tonalitetno zgradbenost ter sugerirati stopnje njenega zanikanja ali pa novega pomena (♦antitonaliteta♦, ♦atonaliteta♦, ♦bitonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦).

GL: ♦alžirska lestvica♦, ♦blues-lestvica♦, ♦ciganska lestvica♦, ♦celostopinjska lestvica♦ = (celotonska lestvica), ♦dvojna harmonska lestvica♦, ♦enigmatična lestvica♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lidijska molova lestvia♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦madžarska durova lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦neapeljska durova lestvica♦, ♦oktatonska lestvica♦, ♦orientalna lestvica♦, ♦pentatonska lestvica♦, ♦Prometejeva lestvica♦, ♦simetrična lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦, ‘superlokrijska lestvica♦, ♦večoktavna lestivca♦, ♦večtonska lestvica♦, ♦zrcalna lestvica♦.

PRIM: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦heksakord♦, ♦modaliteta♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦sistem♦, ♦tetrakord♦, ♦tonaliteta♦, ♦trikord♦, ♦trop♦.

‹APE›, 262; ‹BA›, 172, 81; ‹BASS›, IV, 228–232; ‹CAN›, 169, 211; ‹CH›, 297 = »échelle (octaviante)« = »oktavna lestvica«; ‹CH›, 299 = »gamme«; ‹DG›, 522; ‹EH›, 359–360; ‹G›, 35, 41; ‹GUI›, 46 = »échelle« (poseben pomen v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦); ‹HI›, 482; ‹HO›, 318, 417–418; ‹IM›, 140, 337–338; ‹KN›, 217–218; ‹LARE›, 501, 643; ‹M›, 86–91; ‹MELZ›, II, 492–493; ‹MI›, I, 683 = »échelle« (=gl. tudi »gamme«, ♦modus♦, ♦osnovni ton♦); ‹MI›, II, 211–223 = »gamme«; ‹P›, 162; ‹RAN›, 728–729; ‹RIC›, IV, 125–127; ‹SLON›, 1487–1488

ANG: leslie; NEM: Leslie, Leslie-Box; Leslie-Kabinett.

ET: Po imenu konstruktorja D. F. Leslieja.

D: »(Naziv za) elektromehansko napravo, ki bogati ♦zvok♦ ♦elektronskih orgel♦, ki ga je okrog leta 1949 razvil Američan D. F. Leslie. Leslie je okrog meter visoka t. i. rotacijska škatla iz lesa z odprtinami za predvajanje ♦zvoka♦. Notri sta dva zvočniška sistema s posebnima ojačevalcema: en visokotonski zvočnik je usmerjen navzgor in pošilja ♦zvok♦ proti dvema nasproti postavljenima trobentastima zvočnikoma, drugi pa je srednjetonski oz. nizkotonski zvočnik, usmerjen navzdol, ki pošilja ♦zvok♦ proti bobnu iz stiropora, ki je na eni strani odprt. Dva elektromotorja rotirata lijakasti zvočnik in boben ter tako nastaja …♦zvok♦, kar se imenuje Leslijev efekt.« (‹RUF›, 292–293).

GL: ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦rotacijski zvočnik♦ (D 1).

‹DOB›, 99; ‹EN›, 131; ‹GRI›, II, 518; ‹GRJ›, II, 22; ‹HK›, 222–223; ‹KN›, 121–122

ANG: lead; NEM: Lead, führende Melodie; FR: lead, mélodie principale; IT: lead, melodia principale.

ET: ANG lead = voditi, predvoditi, vodstvo.

D: 1) »(Naziv za) glavno linijo (ali izvajalca) v ♦bandu♦ ali ♦sekciji♦ (D 2) nekega ♦banda♦ … Igranje leada zahteva posebno spretnost. Tisti, ki ga igrajo, niso tako zelo vpeljani v ♦imrovizacijo♦ kot drugi v ♦sekciji♦.« (‹GRJ›, II, 17).

2) »Pojem se (v terminologiji ♦rock glasbe♦) vedno uporablja v sestavljankah, npr. lead pevec, lead kitarist. Lead kitarist ni nujno tudi solokitarist, ker se solokitaristu zaupajo tehnično zahtevni parti, ki morajo privlačiti pozornost, lead-kitaristom (npr. Georgu Harrisonu v skupini The Beatles) pa se lahko zaupajo povsem preproste naloge. Lead-kitara je enostavno melodična kitara, za razliko od ritemske kitare.« (‹KN›, 120–121)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 236–237 kot njegove razlage, ki pa ne pokrivajo vseh pomenov pojma (gl. D).

KR: Lead je značilen za žargon ♦jazza♦ in ♦rocka♦ ter ga je vedno najboljše uporabljati v izvirni obliki – kot v obeh D – zlasti zato, ker so prevodi (»vodilni pevec, vodilni kitarist, vodilna kitara«) povsem neuveljavljeni.

GL: ♦jazz♦, ♦band♦, ♦big band♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦sekcija♦ (D 2).

‹HK›, 222

ANG: Latin rock; NEM: Latin Rock.

ET: ANG Latin = latinskoameriški; ♦rock, rock.glasba♦.

D: »(Naziv za) povezovanje latinskoameriških, oz. špansko-portugalskih glasbil, ♦ritmov♦ in melodično-harmonskih fraz z značilnostmi ameriške ♦rock glasbe♦ iz ZDA. Še preden je latinski rock postal vsesplošno znan v južnih ZDA po skupinah, kot je Santana, so beli in črni glasbeniki, delujoči v južnih ZDA, povezovali obe smeri; tako je že Professor Longhair v New Orleansu v svoje ♦bluese♦ in ♦boogie-woogije♦ vpletal ♦ritme♦ ♦tanga in ♦rumbe♦ … Istega leta kot se je pojavil Carlos Santana, tj. 1969, je utemeljena tudi skupina Blues Image (‘ki kombinira močan kubanskolatisnki vplivi z električnim ♦bluesom♦‘). Drugi solistični album Patricka Moraza (Out in the Sun, 1977) dokazuje, da latinski rock ni več le ♦eksperiment♦, temveč razvita slogovna usmeritev v ♦rock glasbi♦.« (‹KN›, 118–119)

KM: Za citat o značilnostih skupine Blues Image v D ni navedenega vira.

GL: ♦afrorock♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦rumba♦, ♦tango♦.

PRIM: ♦latinski jazz♦.

ANG: Latin jazz.

ET: ANG Latin = latinskoameriški; ♦jazz♦.

D: »Pojem za ♦jazz♦, v katerem so poudarjene prvine latinskoameriške glasbe, večinomo plesni ♦ritmi♦. Za razliko od večine žanrov v ♦jazzu♦, ki uporabljajo tridobne ♦mere♦, latinski jazz uporablja dvodobne. Za razliko od ♦ritma♦ ♦ragtmea♦ in ♦jazz rocka♦, kjer je delitev prav tako dvodobna, so ♦ritmi♦ v latinskem jazzu konstruirani kot večkratniki osnovne enote trajanja in so neenakomerno združeni, tako da se dobivajo nepravilni poudarki … Ritmični ostinato lahko igra … konvencionalna ritmična♦sekcija♦ (D 2) …, lahko pa tudi latinskoameriška glasbila, sploh pa afrokubanska in brazilska … Latinskoameriške prvine se lahko najdejo tudi v zgodnjem ♦jazzu♦ in sorodni glasbi. Izolirani primeri ♦ritma♦ habanere, ki je tudi osnova ♦tanga♦, se nahajajo v nekaterih tiskanih ♦ragih♦ za klavir (v Cubanoli iz 1902. Meila Moreta, v Helitrope Bouquet iz 1907, Scotta Joplina in Louisa Chauvina …) ter v drugem delu znamenitega St. Louis Bluesa (1914) W. C. Handyja … V tridesetih letih … latinski plesi prihajajo v ♦jazz♦, npr. v skladbah Caravan (1937) in Conga Brava (1940) Juana Tizola, pozavnista (iz ♦big banda♦ – op. pr.) Duka Ellingtona, ki je bil iz Puerto Rica.« (‹GRJ›, II, 13)

KR: D je odlomek iz obsežne obdelave pojma katere avtor je B. Kernfeld, urednik ‹GRJ› in sodelavec za ♦jazz♦ v ‹RAN›. Zdi pa se, da je ravno v smislu začetka D, pojem vseeno preobsežen, tj. da pokriva vse možne latinskoameriške vplive na ♦jazz♦, med katerimi ♦afrokubanski jazz♦, ki je veliko bolj kompakten in natančen pojem. Zaradi take preobsežnosti pomena latinskega jazza ga ni primerno uporabljati kot tehnični pojem oz. strokovni izraz.

GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦bossa nova♦, ♦salsa♦.

PRIM: ♦latinski rock♦.

ANG: quintal chord; NEM: Quintenakord; FR: accord par quintes (superposées); IT: accordo per quinte.

ET: Lat quintus = peti; ♦akord♦.

D: »(Naziv za) ♦akord♦ … iz kvint, navadno čistih kvint. Številni skladatelji so uporabljali take ♦akorde♦ kot sredstvo izogibanja terčni ♦harmoniji♦. V spodnji progresiji kvintno ♦strukturo♦ imajo prvi, četrti in peti ♦akord♦.«

(‹FR›, 72)

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦harmonija♦–

‹L›, 8.

ANG: fourth chord; NEM: Quartenakkord; FR: accord en quartes, accord par quartes (superposées); IT: accordo per quarte.

ET: Lat. quartus = četrti; ♦akord♦.

D: »(Naziv za ♦akord♦, ki) je sestavljen iz samih kvart, ki so postavljene ena nad drugo (primer 1). Kvartni akordi so se začeli uporabljati šele v ♦glasbi 20. stoletja♦, ko je klasična terčna grupacija ♦tonov♦ nehala biti … vseobvezujoč princip v tvorbi ♦akordov♦ … Kvartne akorde je sistematično prvi uporabil A. Schönberg v I. Komorni sinfoniji op. 9 (1909). Znan je kvartni akord v sinfonični pesnitvi Prometej A. Skjabina iz 1911 (primer 2). Zgodnja napoved sestavljanja ♦akorda♦ iz kvart se nahaja že v preteklem (19. – op. pr.) stoletju, ravno pri enem Skrjabinovih vzornikov, pri F. Lisztu (primer 3).«

(‹MELZ›, II, 403)

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦kvartna harmonija♦, ♦mistični akord♦ = ♦sintetični akord♦ = ♦Skrjabinov akord♦ = ♦Prometejev akord♦.

‹APE›, 112; ‹BKR›, III, 344; ‹FR›, 32 = vodilka h ♦kvartni harmoniji♦; ‹HI›, 374; ‹JON›, 102–104; ‹L›, 8; MESSIAEN 1944, I: 44; ‹RAN›, 322; ‹HU›, 763

ANG: qartal harmony; NEM: Quartenharmonik; FR: harmonie par quartes; IT: armonia per quarte, armonia quartale.

ET: La.t qurtus = četrti; ♦harmonija♦.

D: »(Naziv za) ♦harmonijo♦, ki temelji na kombinacijah intervala kvarte, za razliko od terčne ♦harmonije♦ (tj. zahodne tonalitetne ♦harmonije♦), ki temelji na kombinacijah terc.« (‹RAN›, 674).

KM: V ‹FR›, 71 je ponujen primer progresije ♦akorda♦ v kvartni harmoniji:

KR: V KR ♦harmonije/harmonike♦ se sugerira uporabo ♦harmonike♦ namesto ♦harmonije♦, če gre za ♦sistem♦, ki ne temelji več na kombinacijah terc oz. na terčni ♦harmoniji♦.

V ‹FR›, 71 je navedeno napačno napisani in neobstoječi NEM pojem »quarten Harmonien« kot ekvivalent kvartne harmonije/harmonike.

GL: ♦harmonija/harmika♦, ♦kvartni akord♦.

‹GR6›, XV, 498; ‹L›, 455; ‹P›, 156–157; ‹RIC›, I, 524

ANG: quadrophony; NEM: Quadrophonie; FR: quadrophonie; IT: quadrifonia.

ET: Lat. quattuor = štiri (‹KLU›, 573); grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) postopek štirikanalnega … prenosa, ki za razliko od monofonije¹ ponuja zelo natančno prostorsko informacijo ter pri reprodukciji omogoča lokalizacijo prenesene zvokovne informacije. Za razliko od ♦stereofonije♦, pri kvadrofoniji ne obstaja samo enosmerna povezanost z leve proti desni, temveč tudi spredaj iz zadaj. Za kvadrofonski prenos morajo biti vsi prenosniki vsaj četverni: za snemanje so potrebni štirje mikrofoni, za shranjevanje ♦zvoka♦ štirje neodvisni spomini, tj. štirje magnetofonski trakovi za štiri kanale oz. štirikanalni magnetofon, za reprodukcijo pa štirje ojačevalci in enako število zvočnikov na predpisanih položajih.« (‹EN›, 186)

KM: Zanimiv pojem je»monofonija«, ki v glasbi pomeni enoglasje, v terminologiji elektroakustike pa ima očitno tudi nov pomen, ki je določen v D (gl. tudi ‹EN›, 155).

PRIM: ♦stereofonija♦, ♦tetrafonija♦.

‹BASS›, IV, 39–40; ‹BKR›, III, 342; ‹EH›, 269; ‹FR›, 71; ‹HI›, 272–273; ‹HU›, 63; ‹P›, 156

1 V izvirniku je »Monophonie«.

NEM: Kreispartitur.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za partituro v kateri je črtovje položeno krožno, dodatna navodila za realizacijo pa se napisana na prozornem traku, ki se lahko vrti okrog središča tega krožnega črtovja.

KM: V ‹KS›, 174, in v KARKOSCHKA 1966: 55, se kot primer krožne partiture navaja edino Refrain (1959) za tri izvajace (na klavirju, čelesti in vibrafonu) K. Stockhausena. Na levi je prozorni trak z navodili za interpretacijo krožnega črtovja, v sredini pa je celotna krožna partitura z enim izmed možnih položajev traku.

Zaradi mobilnosti traku z navodili se fiksni zapis v krožnem črtovju pri Refrainu pretvarja v ♦odprto obiko♦.

GL: ♦aleatorika♦, ♦odprta oblika♦.

PRIM: ♦oknasta partitura♦.