ANG: modern music; NEM: moderne Musik; FR: musique moderne.
ET: Lat. modernus = sodoben, nov, od modo = ravno sedaj, od ♦modus♦ = ♦mera♦, količina, velikost, pravilo, način (‹KLU›, 485–486).
D: 1) »V katalogu Britanskega muzeja so dela, napisana po letu 1800, vključena v rubriko z oznako ‘moderna glasba’. V ameriški uporabi je moderna glasba kolokvializem za plesne medije in popularne pesmi. Srednjeveški rokopisi, ki so se ukvarjali s teorijo glasbe, se pogosto začnejo s frazo ‘Brevitate gaudet moderni’. Moderni, ki so uživali v kratkosti, so po mnenju anonimnih avtorje teh traktatov bili privrženci Ars nove. V današnji uporabi se moderna glasba nanaša na tisto, ki je bila napisana po letu 1900. Druge variante tega pojma so ♦glasba 20. stoletja♦, ♦Nova glasba♦, glasba našega časa, današnja glasba in ♦sodobna glasba♦.« (‹SLON›, 1468)
2) »Podati bi bilo treba končno definicijo pojma moderen. To je seveda relativen pojem, če se ga uporablja v odnosu do nekega časovnega obdobja, se pa nanaša tudi na vsakdanjost, ter na določen način izraža tudi odnos do umetnosti, ki ni nujno samoumeven pri pojmih kot sta ♦sodobna glasba♦ in ♦glasba 20. stoletja♦. Prekrivanja starega in novega so neizogibna, tako v tehničnem kot tudi v estetskem smislu. Npr. skladatelja, kot sta Strauss ali Elgar, sta delovala čez tretjino 20. stoletja sočasno z Bartókom in Stravinskim, vendar način razmišljanja in tehnike prvih dveh niso kazale večje prekinitve z vodilno glasbeno tradicijo, za razliko od del drugih dveh, ki so poslušalce lahko zmedla ali ce užalila. Pod ‘modernostjo’ se razume odnos do umetnosti v času, ki je različen po kakovosti, ni pa zgolj poznejši v času, in ki se ga je, glede na odnos do klasične tehnike, dalo odkriti že v različnih trenutkih pred koncem devetnajstega stoletja.« (DUNWELL 1969: 13–14)
KM: Treba je opozoriti, da je časopis, ki ga je v New Yorku med letoma 1925 in 1946 izdajala ameriška Zveza skladateljev (»League od Composers«), imel naslov Modern Music (‹GR›, 123).
V D 1 je opisana skoraj vsa širina pomena pojma, z drugimi besedami: njegova nenatančnost. To potrjujejo sopomenke na koncu D 1 (tudi v ‹APE›, 180, ter v ‹RAN›, 502, je navedeno povezava z ♦glasbo 20. stoletja♦). D 2 opozarja na vse težave pri poskusih jasnega določanja pomena pojma.
KR: Kakor je omenjeno v prvem delu D 1, moderna glasba, kot tudi ♦sodobna glasba♦, ni pojem, ki bi pripadal izključno terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ (lahko se spomnimo tudi na polemiko med »starim« – polifonim in »novim« – homofonim v drugi polovici 16. stoletja; za termonološko raziskavo zgodovine pojma je pomembno dejstvo, da se tukaj omenjena pridevnika vežeta na prakso – »pratica« – ne pa na glasbo), se pa v povezavi z njo najpogosteje uporablja. Domnevne sopomenka na koncu D 1 so sprejemljive le v pogovorni uporabi, jih pa žal pogosto najdemo tudi v bolj kompetentni, strokovni literaturi.
Moderna glasba je eden izmed tistih pojmov v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, katerih pomen se zdi skoraj toliko samoumeven, da o njem ni treba razmišljati. Vendar pa D 2 dokazuje, da to ne drži! Ogl.mo si nekaj primeroGL:
1) V MITCHELL 1963 je pojem predstavljen kot sopomenka ♦nove glasbe♦, tako da bi jo bilo – že v naslovu – boljše uporabljati namesto m. g.
2) V ‹EIN›, V, se kot sopomenko moderne glasbe omenja ♦nova glasba♦ (kar, glede na vsebino, ni pravilno), čeprav v ANG izvirniku beseda teče o moderni glasbi. (‹EIN› je NEM prevod in predelava Eaglefield-Hullovega Dictionary of Modern Music and Musicians).
3) V VINCENT 1974 se z ničemer ne določa, kaj naj bi bila moderna glasba v naslovu, ker je to očitno nekaj samoumevnega.
4) Tudi v ‹DIB› se ne specificira, kaj pomeni moderna glasba v naslovu (čeprav bi tudi tukaj bilo bolje uporabiti ♦novo glasbo♦, kar pa avtor zavrača brez prepričljive argumentacije – gl. konec D 4 ♦nove glasbe♦), čeprav se na str. 10 navajajo merila izbire gradiva (oz. skladateljev, skladb in terminologije), ki pa niso niti malo znanstvena: »Pri poskusu opisovanja najmlajšega obdobja v glasbi mi je bilo pomembno ustvariti predstavo o njem. Glede na to, da sem tudi sam sodobnik tega obdobja, in glede na to, da so skladatelji moji sodobniki, ne morem preprečiti dejstva, da bo to moja osebna predstava. Bralec jo lahko sprejme, si jo prilasti ali pa jo zavrže.« (Pomembno je opozoriti, da je avtor v nadaljevanju svoje knjige – gl. DIBELIUS 1991 – pod moderno glasbo uvrstil tudi podaljšek obdobja med letoma 1965 in 1985, s čemer je pomen pojma skrajno relativiziran.) Dibeliusovi kriteriji osebnega pričanja so v popolni koliziji z D 2, še bolj pa s prizadevanji, da bi se v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ moderno glasbo čim bolj natančno opredelilo tudi skozi periodizacijsko oznako »glasbene moderne« (gl. ♦moderna, glasbena♦).
Tukaj se seveda ne da, tudi noče normirati pomena pojma, se pa skozi literaturo opozarja na še nekatere pomene, ki niso omenjeni v KR.
PRIM: ♦avantgarda, avantgardna glasba♦, ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦moderna, glasbena♦, ♦modernizem♦, ♦nova glasba♦, ♦sodobna glasba♦.
BORRIS 1984; Griffiths 1978; MERSMANN 1927; METZGER 1989a; SCHLOEZER-SCRIABINE 1959
