Kategorija: tajništvo

ANG: fox trot, fox-trot, foxtrot; NEM: Foxtrott; FR: foxtrot, fox-trot; IT: fox-trot.

ET: ANG foxtrot = lisičji korak; V ‹DTE›, 67, se omenja, da pojem ne izvira iz lisičjega kasa (= »trotting«), temveč iz konjske hoje (= »gait«), ki jo imenujemo f., tj. korak, ki prehaja iz kasa v hojo; vendar sam naziv v jahaški terminologiji očitno izhaja iz lisičjega koraka.

D: »(Naziv za) severnoameriški družabni ples v 4/4-♦taktu♦ s sinkopiranim ♦ritmom♦, ki je nastal okrog leta 1910 iz ♦ragtimea♦ in ♦one-stepa♦. Od leta 1924 se razlikuje hitri fokstrot (= ‘quickstep’) od pravega, počasnega fokstrota (‘slowfox’).« (‹HI›, 163)

KR: Zapisovanje je zelo neenotno. V ‹OAD›, 346, se samostalnik piše narazen (»fox trot«), medtem ko je oblika z vezajem (»fox-trot«) glagol (= »plesati f.«). V ‹OED›, VI, 134, je geslo zapisano z vezajem, vendar se v primerih iz literature pojavljata obliki »foxtrot« in »fox trot«. Tu je geslo navedeno po ‹RAN›, 322, vendar je očitno,da so vse oblike enakovredne. NEM-pojem se piše s tt, ker je »Trott« NEM-oblika ANG-pojma (‹WAH›, 3627); torej se v NEM-pojmu kombinira ANG-beseda »fox« z NEM-pojmom »Trott«. V ‹L›, 209, se iz nepojasnjenih razlogov piše s tt tudi IT-naziv.

GL: ♦čarlston = charlston♦, ♦mambo♦, ♦one-step♦, ♦ragtime, rag♦, ♦shimmy♦, ♦two-step♦.

‹APE›, 112; ‹BASS›, II, 262; ‹BKR›, II, 74; ‹DG›, 217; ‹GR6›, VI, 738; ‹HO›, 397–398; ‹IM›, 134; ‹LARE›, 606; ‹M›, 155; ‹MELZ›, I, 600; ‹MI›, II, 136; ‹P›, 84; ‹RL›, 299–230

ANG: phototone; NEM: Phototon.

ET: Grš. Phôs = svetloba (‹KLU›, 218); ♦ton♦.

D: Komercialen naziv za Welteove ♦svetlobne orgle♦.

GL: ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦

PRIM: ♦svetlobne orgle♦ (D 1).

‹GRI›, III, 68; ‹RUF›, 394

ANG: formula; NEM: Formel; FR: formule; IT: formula.

ET: Lat. formula = (dobesedno) lepa oblika, forma, zakon, določilo, formular, pomanjševalnica forme = oblika, forma, figura, obris (‹KLU›, 227).

D: 1) »Analogno funkciji kakšne matematične formule, ki vsebuje določena pravila za računanje …, glasbena formula vsebuje navodila za skladanje. Sicer je primerjava med matematično in glasbeno formulo pomanjkljiva zaradi tega, ker je matematična formula splošno veljavna, medtem ko je glasbena formula praviloma omejena samo na eno … delo enega skladatelja, kar vnaprej izključuje (možnost) … shematizma. Toda pojmovna analogija je po drugi strani upravičena glede na kompleksnost strukturnih določb, ki je značilna za oba pojma.« (BLUMRÖDER 1982a: 185)

2) »Naziv, ki ga Stockhausen uporablja za melodijo (ali manjše število melodij), iz katerih se dobi temeljno gradivo za skladbo. Takšne formule je uporabljal v vseh svojih glavnih delih od Mantre (1970) in v zgodnji skladbi Formel (1951).« (‹GR›, 77)

KM: F. se pri Stockhausenovi Mantri razteza, po BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 5, od 3. do 10. takta:

ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).

ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deležnik sedanjika glagola former = oblikovati.

D: 1) »Naziv za ♦alikvotne (harmonične) tone♦, ki od drugih ♦alikvotnih tonov♦ v kakšnem kompleksnem ♦zvoku♦ odstopajo s svojo ♦intenziteto♦ oz. večjo amplitudo nihaja in tako temu ♦zvoku♦ določajo, formirajo njegovo ♦barvo♦ …« (‹MELZ›, I, 596)

1–A) Naziv za ♦parcialne tone♦, ki se od drugih ♦parcilanih tonov♦ v kakšnem sestavljenem ♦tonu♦/♦zvoku♦ razlikujejo s svojo ojačano ♦intenziteto♦ zaradi resonance, tako da temu ♦tonu♦/♦zvoku♦ določajo, oblikujejejo njegovo ♦barvo♦ (gl. KR).

2) »(Naziv za) določena frekvenčna območja, v katerih se z resonanco ojačajo določeni ♦parcialni toni♦, ki so bistvenega pomena za oblikovanje ♦zvokov(n)e barve♦.« (‹HI›, 162)

KM: ♦Variabilna forma♦ III. Boulezove klavirske sonate temelji na možnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifični pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.

KR: D 1–A je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski ♦toni♦« niso harmonijski, temveč harmonični. (♦Alikvotni toni♦ so načeloma sopomenski s ♦harmoničnimi toni♦ v ožjem smislu, vendar f. niso samo ♦harmonični toni♦, temveč tudi vsi drugi ­♦parciali♦, npr. tudi tisti neharmonični, ki formirajo ♦šum♦ oz. ♦zvok♦ zvona kot njegovo specifično ♦zvočno barvo♦ – gl. KR ♦harmonija♦).

GL: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter zvokov(n)e barve♦ = ♦filter formantov♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦ = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), ♦osnovni ton♦, ♦ton♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (zvočna barva), ♦zvočni spekter♦ = (spekter) = (zvokovni spekter).

PRIM: ♦alikvot(i), alikvotni ton(i)♦, ♦harmonija, harmonični ton(i)♦, ♦parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♦.

‹BASS›, II, 261; ‹BKR›, II, 69; ‹CH›, 298; ‹DIB›, 325–326; ‹EH›, 98–99; ‹FR›, 31; ‹G›, 64; ‹GR›, 77; ‹GR6›, VI, 710–711; ‹HO›, 394; ‹IM›, 389; ‹L›, 207; ‹M›, 17; ‹MI›, II, 119; ‹P›, 85; ‹POU›, 201; ‹RAN›, 10–11; ‹RIC›, 11, 218 = vodilka k ♦zvokovni barvi♦; ‹RL›, 296–297

ANG: formalism; NEM: Formalismus.

ET: Lat. formalis = sastavljen po obrazcu, iz forma = oblika (‹KLU›, 226).

D: »Slabšalni naziv, ki ga je v tridesetih in štiridesetih letih uporabljala oblast v ZSSR za anatemizacijo glasbe Šoštakoviča, Prokofjeva in drugih. To ni imelo nikakršne zveze s formo: nič ni moglo biti bolj formalno od glasbe, ki je bila sprejemljiva. Namesto te so želeli razvrednotiti glasbo Stravinskega, Hindemitha in Křeneka, ki je bila (po kriterijih doktrine ♦socialističnega realizma♦) arteficielna.« (‹GR›, 77)

KR: F. ima torej tudi drugi, splošni pomen v glasbeni terminologiji, ki se razlikuje od pomena v D (»splošni naziv za poudarjanje formalnih kategorij nasproti vsebine« – (‹THO›, 72). Prav ta (kritični) pomen je pomemben za ♦glasbo 20. stoletja♦.

GL: ♦realizem, glasbeni♦, ♦socialistični realizem♦.

‹IM›, 132; ‹M›, 533; ‹SLON›, 1448

ET: Grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544); plastiké (tékhnē) = veščina oblikovanja, iz plastikós = podrejen oblikovanju, plastičen, iz plássein = oblikovati (‹KLU›, 550).

D: »Naziv za eksperimentalno razstavljanje, katerega cilj je strukturiranje prostora, torej ‘teatra v premikanju, na bazi mirovanja, na bazi stalnosti, mirovanja v premikanju, premikanja v mirovanju’. Iznašel ga je Branimir Sakač in ga leta 1967 prikazal na Zagrebškem glasbenem bienalu s sodelovci Vladom Habunekom, Milano Broš in Jovanom Baldanijem. Fonoplastika ni ‘ne glasba, ne slikarstvo, ne skupltura, tudi ni le scenska akcija sama po sebi, temveč zvočno-prostorska transparentnost. Skratka ni ne glasba, ne projekcija, ne gesta, temveč prostor in čas v medsebojnem fluktuirajočem razmerju.’ Prek elementov izgovorjene besede in gibanja je fonoplastika sintetizirala medij žive scene in tako zaobjela vse elemente ‘predstavljanja’.« (‹MELZ›, I, 593–594)

GL: ♦akcijska glasba♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happening♦, ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦mixed media (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦multimedia (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦, ♦prostorska glasba♦, ♦totalno gledališče♦, ♦vidna glasba♦.

ANG: phonogene; NEM: Phonogen; FR: phonogène; IT: phonogène, fonogeno.

ET: Grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544); genos = rod, poreklo, vrsta (‹DUD›, 55, 232); možno je, da je končnica -gen tudi okrajšava ♦generatorja♦.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki jo je izdelal Pierre Schaeffer in ki se uporablja za obdelavo ♦zvoka♦ v ♦konkretni glasbi♦. S to napravo se lahko celotni ♦zvokovni spekter♦ prej posnetega gradiva (♦šumov♦, vokalnih ♦zvokov♦, ♦višine tona♦, ritmičnih obrazcev itn.) sočasno transponira na dvanajst različnih ravni ♦višin♦. Te ravni ustrezajo … polstopnjam temperirane ♦lestvice♦. Transpozicije se dosegajo s spreminjanjem hitrosti traku. Za nadzor se uporablja klaviatura z dvanajstimi tipkami.« (‹FR›, 66)

GL: ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦). ‹P›, 84; ‹RIC›, I, 519; SCHAEFFER 1967: 48

ANG: folk rock, folkrock, folk-rock 1965; NEM: Folk Rock, Folkrock, Fusion der zwei Stile; FR: folk rock, folkrock, fusion des deux genres; IT: folk rock, folkrock, fusione dei due generi.

ET: ANG folk = ljudstvo; ♦rock, rock glasba♦.

D: »(Naziv za) kombinacijo folklorne glasbe¹ z amplificirano instrumentacijo ♦rocka♦, v glavnem z bobni in električnimi godalnimi glasbili (gl. ♦električni glasbeni instrumenti♦ – op. N. G.). Obdelava skladbe Mr. Tambourine Man, ki so jo leta 1965 priredili The Byrds, se nasplošno pojmuje kot prvi primer te vrste.« (‹RAN›, 319)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT (kot tudi ANG-naziv folk-rock 1965) najbrž sugerirajo tolmačenje ANG-izvirnika v ‹BR›, 234–235. »Obdelava« v D je prevod ANG-pojma »cover version«: »V ♦popularni glasbi♦ (naziv za) posnetek, v katerem se predeluje kakšen prejšnji, po navadi zelo uspešen posnetek. Cilj takega posnetka, ki ne nujno, čeprav indirektno lahko prizna izvirnik, je pristop k širšemu komercialnemu trgu, pogosto tako, da se izvirnik prilagodi okusom nove, malo drugačne publike (npr. ♦rock♦ obdelave posnetkov ♦rhythm and bluesa♦).« ‹RAN›, 211

GL: ♦rock, rock glasba♦, ♦soft rock♦.

PRIM: ♦country rock♦.

‹HI›, 162; ‹KN›, 73–75

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

NEM: Folklorismus.

ET: ANG folk = ljudstvo, lore = nauk, znanje, tradicija (‹KL›, 441; ‹BKR›, II, 67¹).

D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za slogovno orientacijo, v kateri se skladatelj navezuje na različne folklorne vzore.

KM: V ‹V›, 239–242 (= »folk resources«), je ponujenih veliko primerov za f.

KR: Naziv se lahko učinkovito uporablja za označevanje slogovne orientacije, navedene v D, lahko pa ima tudi slabšalni pomen (gl. npr. D ♦socialističnega realizma♦), posebno v zvezi z nacionalizmom kot negativnim pojmom. (O nacionalizmu v glasbi gl. SEDAK 1993.)

GL: ♦glasba 20. stoletja♦.

PRIM: ♦eksotizem♦.

‹M›, 521

1 Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: folk (music, style); NEM: Folklore, Volksmusik (gl. KR); FR: folklore (gl. KR); IT: folklore (gl. KR).

ET: ANG folk = ljudstvo; grš. stŷlos = pisalo, od tod: način pisanja, izvajanje ipd.

KR: Ta ANG-naziv, ki – kot samostalnik – pred različnimi samostalniškimi osnovami dobi pridevniško funkcijo (npr. v »folk music«, »folk instruments«, »folk rocku« itn.), bi v pridevniški funkciji moral biti preveden kot »ljudski«. »Ljudska glasba« ima npr. v slovenskem jeziku neizdiferencirano pomensko ujemanje z ANG-pojmom »folk music« (gl. ‹GR6›, VI, 693; ‹HK›, 140–143; ‹RAN›, 315–319), še posebej, če mislimo na sodobne pojave predvsem ameriških folk slogov. V tem Pojmovniku se pojem ponekod prevaja kot »folklora« oz. »folklorna glasba«, kar zopet ni popolnoma pravilno, ker je »folklora« izvirno »naziv za predmet etnologije¹, ki vključuje tudi ljudsko glasbo²« (‹BKR›, 11, 67; prim. ET ♦folklorizma♦). Ne glede na pomenske razlike med etnologijo, etnografijo in družbeno in/ali kulturno antropologijo, predvsem v ameriških družboslovnih znanostih (ki niso vprašanja, na katera bi morali odgovoriti v tem Pojmovniku), je treba poudariti, da se folklora (kot tudi folklorna glasba) v vsakdanji praksi manj uporablja v pomenu predmeta znanosti (ne glede na to, katere: etnologije, etnografije in družbene in/ali kulturne antropologije), temveč bolj v smislu, ki se vendarle zdi pomensko bolj diferenciran od »ljudske glasbe«. Je pa včasih tudi takšen (pogojno nepravilen) prevod ANG v pridevniški funkciji pomanjkljiv. Zato se je npr. v D gesel ♦country (music), country glasba♦ in ♦jug band♦ ohranil ANG-pojem v izvirni obliki. Kasneje se napoti na nekatere od pojmov v tem Pojmovniku, s katerimi se povezuje ta problem, njegovo rešitev bi morali iskati v večdisciplinarni razpravi, pri čemer – se zdi – ne bi smeli bežati pred rešitvami, za katere smo se odločili v prevodu D gesel ♦country (music), country glasba♦ in ♦jug band♦, če se ne najdejo natančnejši in bolje definirani slovenski pojmi. ANG-beseda, predvsem v pridevniški funkciji, še posebej, če poimenuje različne ameriške folk sloge, ima resda komajda preciznost strokovne besede oz. tehničnega pojma, ker ima tudi sama večkrat neizdiferencirane pomene. Če se v prevodu ohrani izvirna oblika, se posredno pravzaprav opozarja tudi na problem njene izvirne nepreciznosti, ki se ji pravzaprav očitno ne da izogniti s kakšnim natančnejšim pojmom na ravni strokovne besede oz. tehničnega pojma.

GL: ♦afro rock♦, ♦ciganska lestvica♦, ♦country (music), country glasba♦, ♦Creole jazz♦, ♦folklorizem♦, ♦folk rock♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦jug band♦, ♦mersey beat♦, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦novomodaliteta♦ = (neomodaliteta), ♦old time jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦primitivizem♦, ♦reggae♦, ♦saudade♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦socialistični realizem♦, ♦svetovna glasba♦ (D 3), ♦šanson♦.

1 V izvirniku »Volkskunde«.

2 V izvirniku »Volksmusik«. V ‹L›, 638, se »Volksmusik« izenačuje s ♦popularno glasbo♦ (prim. KR ♦popularne glasbe♦).