(BITONALNOST) = ♦BITONALITETNOST♦

(ANG: bitonality; NEM: Bitonalität; FR: bitonalité; IT: bitonalità.)

ET: Iz pridevniške oblike samostalnika bitonaliteta, pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv, vendar netočen, za lastnost, odliko, značilnost bitonalitete.

KM: KM za tonaliteto opozarja za tbotbo besed s pripono -ost.

KR: Uporaba pripone »-ost« v bitonalitetnosti je priporočljiva, medtem ko so vsi iz b. izpeljani pojmi nepriporočljivi zaradi problematične pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«) .

GL: antitonalitetnost = (antitonalnost), atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, multitonalitetnost = (multitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), politonalitetnost = (politonalnost).

PRIM: atonalitetnost = (atonalnost), bitonaliteta, bitonalitetnost, metatonalitetnost = (metatonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), prototonalitetnost = (prototonalnost), tonalitetnost = (tonalnost).

‹P›, 33

BITONALITETNOST = (♦BITONALNOST♦)

ET: Bitonaliteta; pripona -ost označuje lastnost, značilnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za lastnost, značilnost, odliko bitonalitete.

KM: V KM za tonalitetnost se opozarja na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Pojem je priporočljivo uporabljati v njegovem specifičnem pomenu v povezavi z bitonaliteto, kot je navedeno v D.

GL: antitonalitetnost = (antitonalnost), atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, multitonalitetnost = (multitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), politonalitetnost = (politonalnost).

PRIM: atonalitetnost = (atonalnost), bitonaliteta, (bitonalnost), metatonalitetnost = (metatonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), prototonalitetnost = (prototonalnost), tonalitetnost = (tonalnost).

BITONALITETA

ANG: bitonality; NEM: Bitonalität; FR: bitonalité; IT: bitonalità.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); tonaliteta.

D: »(Naziv za) sočasno uporabo dveh različnih tonalitet, npr. b-mola v levi roki in fis-mola v desni roki (v Sarkazmih Prokofjeva), oz. C-dura nasproti Fis-dura (v Petruški Stravinskega):

(Bitonaliteto) uporablja veliko število skladateljev v 20. stoletju v iskanju novih tonskih efektov. O b. pogosto govorimo kot o politonaliteti, čeprav se redko sočasno uporablja več kot dve tonaliteti. (‹APE›, 32–33)

KM: V D se v izvirni ANG-obliki navaja izraz »tonal effects«, ki je tukaj preveden kot »tonski efekti«. Vendar v ANG pridevnik »tonal« ne izvira iz samostalnika »tonality«, ampak iz samostalnika »tone« = »ton«. »Tonal effects« bi se prav tako lahko prevedlo kot »zvočni efekt«, vendar bi s tem zanemarili razliko med tonom, zvokom in šumom, ki v tem kontekstu niso tako pomembni (»tonski« in »zvočni efekt« sta pravzaprav sopomenki). Pomembno je opozoriti, da se b. v praksi izenačuje s politonaliteto (ker se redko uporablja več kot dve tonaliteti sočasno). Politonaliteta je torej nadpomenka.

GL: antitonaliteta, atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, biakord, multitonaliteta, nestalna tonaliteta, pantonaliteta, politonaliteta, progresivna tonaliteta, razširjena tonaliteta, svobodna tonaliteta, suspendirana tonaliteta.

PRIM: atonaliteta, bitonalitetnost = (bitonalnost), metatonaliteta, mikrotonaliteta, prototonaliteta, svobodna atonaliteta, tonaliteta.

BASS›, I, 352; ‹FR›, 10; ‹GR6›, II, 747; ‹HO›, 112 = gl. tudi politonaliteta; ‹JON›, 35–36; ‹L›, 69; ‹MI›, I, 413; ‹P›, 33; ‹RAN›, 97 = sopomenka s politonaliteto; ‹RIC›, I, 265–266; ‹SLON›, 1432

BIROTRON = ♦MELOTRON♦ = ♦NOVATRON♦

ANG: birotron; NEM: Birotron.

ET: Po konstruktorju Daveu Birou; -tron iz ANG electronic.

D: Naziv za melotron, ki namesto neskončnega traku uporablja kasete.

GL: elektronski glasbeni istrumenti

PRIM: melotron = novatron.

‹EN›, 28 = gl. tudi melotron; ‹GRI›, I, 233

BIO GLASBA

ANG: Bio Music, Bio-Music.

ET: Grš. bíos = življenje (‹KLU›, 87).

D: »Naziv, ki ga je uvedel ORCUS Research, da bi z njim označil preučevanje uporabe elektronskih sistemov, ki preizkušajo psihološko/fiziološko stanje, ki se spodbuja z avditivnimi in vizualnimi stimulansi. Neskončni trak za povratno zvezo1 naj bi se uporabljal za preučevanje človeškega organizma, ki organizira čutne dražljaje v realnem času. Pri ­preučevanju se merijo refleksi na koži, spodbujeni z galvanskim tokom, krvni tlak in dihanje, z elektrokardiogrami, elektroencefalogrami in elektromilogrami.« (‹FR›, 9)

KM: Pojem je utemeljil in pojasnil ameriški skladatej in teoretik Manford Eaton, ki v EATON 1971: 28 b. g. pojasnjuje kot »razred elektronskih sistemov, ki uporablja biološke potenciale neskončnega traku s povratno zvezo1, da bi se vzbudila močna, predvidljiva, ponovljiva fiziološka/psihološka stanja, ki bi se lahko elegantno nadzorovala v realnem času. Tipi stanj, ki se lahko programirajo, so: kemična stanja (pod vplivom drog), medtem ko se halucinogene sile elektronskih senzornih sistemov povratne zveze lahko nadzorujejo in vodijo z natančnostjo, ki je povsem nemogoča pri kemijskih metodah.«

KR: Pisanje z vezajem je normirano v ANG, medtem ko ni nobenega razloga za ločevanje predpone od osnove. V EATON 1971 v naslovu najdemo »Bio Music«, torej brez vezaja. V samem besedilu se pojem vedno piše z vezajem. Čeprav je pojem nastal v okviru raziskovanj interdisciplinarne skupine ORCUS Research, ima določen pomen tudi v neposrednih skladateljskih interesih, npr. v Zeleni glasbi Johna Liftona (gl. SEDAK 1977: nepag.) in v Music for Solo Performer Alvina Luciera, v kateri se kot osnovna zgradba uporablja možgansko valovanje izvajalca, ki se vpeljujejo v elektronski sistem in se, po obdelavi, prek zvočnika predstavijo poslušalcem (gl. VUKOVOJAC 1989: 17–19).

GL: neskončni trak = (tape loop), izvedba v realnem času, povratna zveza = (feedback), realni čas, živa elektronska glasba = (live electronic music) = (live-electronics). LUENING 1975: 21

1 V izvirniku najdemo »feedback loops«.

BIG BAND

ANG: big band; NEM: big band, groβe Musikgruppe; FR: big band, grande formation; IT: big band, grande complesso.

ET: ANG big = velik; band.

D: »V jazzu navadno naziv za tip velikega orkestra, značilnega za obdobje swinga (1935–45). Medtem ko je mali sestav (combo) ustrezal linearnemu, polifonemu načinu muziciranja, je big band nastal v obdobju, ko je jazz glasba postajala vse bolj harmonično koncipirana. Sestavljena je iz skupine ritmičnih1 instrumentov (bobni, kontrabas, kitara, klavir) in skupine melodičnih instrumetov (trobente, tromboni in saksofoni).« ‹MELZ›, I, 197)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT se razlikujejo od izvirnika iz ‹BR›, 234–235. V uporabi je ANG-izvirnik, kot lahko vidimo tudi v ‹L›, 67–68, kjer je naveden samo ta.

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. b. zapisuje kot big-band (gl. D). To je edini primer za takšno pisanje besed, ki je precej neupravičeno, saj je »big« navaden pridevnik pred samostalnikom »band«. (Včasih se v ANG-pojmih dva samostalnika lahko povežeta z vezajem, če je prvi samostalnik v funkciji pridevnika.)

B. b. je nepotrebno prevajati […], saj s tem izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besedne zveze.

GL: block chords, jazz, progressive jazz, swing.

PRIM: band, combo, jugband, skiffle, skiffle band, skiffle group, steel band, washboard, washboard band.

‹BASS›, I, 256, 348; ‹BKR›, 1,143; ‹FR›, 9; ‹GRJ›, I, 108; ‹HI›, 63; ‹HK›, 51–52; ‹KN›, 35; ‹RAN›, 95; ‹RL›, 111

1 Ustrezneje bi bilo »ritemskih«. Gl. KR ritma.

BIAKORD

ANG: bichord.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); akord.

D: »(Naziv za) vertikalno zvočnost, ki nastane s sočasnim zvenenjem dveh akordnih struktur, ki se jih da identificirati (to sta trozvoka ali septakorda) … Naslednji primer je biakord trozvoka F-dura i H-dura:«

(‹FR›, 9)

KM: V ‹JON›, 34, se nahaja samo neobičajen ANG-pojem »bichordality«, ki je pojasnjen v D: »pojem opisuje glasbo, ki uporablja ‘superponirane [ali združene] akorde iz iste (sedemtonske) lestvice brez sočasnega vpletanja dveh tonalitet‘«:

(Citat je primer iz JONES 1963: 118, 120.)

KR: V ‹BR›, 112–113, so navedeni NEM »Doppelgriff«, FR »à doubles cordes« in IT »bicordo« kot ustreznice za ANG-pojem, ki je popolnoma napačen. Dobesedni prevod ANG-pojma (»bikord«) je nemogoč, saj je »chord« v ANG akord. Pravilna oblika je oblika z dvema predponama (bi-, a-).

D zmedeno definira pojem, saj se po njej zdi, da je v identifikaciji akordnih struktur pomembna oblika sodelujočih akordov in ne tonalitetni kontekst, kateremu pripadajo. Po tem je primer D zavajajoč, saj govori o isti vrsti akorda, o trozvoku oz. kvintakordu, zato po tem niti ne bi bil b., če se v njem ne nahaja osnova dveh različnih tonalitetnih kontekstov, F-dura in H-dura. Kot lahko vidimo iz primera v KM, različni tonalitetni konteksti v b. niso osnova za različne tonalitete, ker morajo izhajati iz iste lestvice oz. iz iste tonalitete. Če bi imeli vertikalno zvočnost, katere struktura izhaja iz dveh tonalitet, kar očitno ne, potem bi b. ustrezal bitonaliteti po sestavi glasbenega gradiva. Pa tudi tedaj bi ga bilo težko razlikovati od poliakorda (ki ima kot protiakord in poliharmonija poseben pomen v skladateljski teoriji H. Cowella, v kateri se b. ne pojavlja), tako kot je razlikovanje med bitonaliteto in politonaliteto samo teoretično (gl. KM bitonaliteta in KR politonaliteta).

Očitno je, da ni nobenega tehtega razloga za uporabo tega pojma.

GL: agregat (D 1), akord, protoakord, vertikalna zvočnost, zvočnost (D 2).

PRIM: bitonaliteta, poliakord.

BELI ŠUM

ANG: blank noise, white noise, white sound (redkeje), white tone (redkeje); NEM: weiβes Rauschen; FR: bruit blanc, son blanc, frange; IT: rumore bianco, rumore puro, suono bianco.

D: »Po analogiji s pojmom iz optike bela svetloba, ki vsebuje vse barve v spektru, o belem šumu govorimo, ko so vse frekvence enakomerno razporejene po vsem slušnem frekvenčnem področju in ko so njihove amplitude (statistično gledano) enakih velikosti … (Beli šum proizvaja generator belega šuma). Če se s filtrom zaduši določeno frekvenčno področje, dobimo obarvani šum.« (‹EN›, 187–188)

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. š. označuje kot posledica »sočasnega zvenenja … vseh sinusnih nihajev (frekvenc). V KR sinusni nihaj, ton, val opozarja na različne oblike pridevnika, vključno s to tukaj, ki se nanašajo na sinusoido. (Pridevnik »sinusoidalni« je nepotreben internacionalizem, ki ga je bolje zamenjati s »sinusni«.)

GL: generator belega šuma, pas šuma, šum.

PRIM: črni zvok, obarvani šum, modri šum, rožnati šum.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 345; ‹BOSS›, 26; ‹CH›, 295; ‹EH›, 386–387; ‹FR›, 101; ‹GUI›, 149; ‹HO›, 122; ‹HU›, 80; ‹JON›, 353; ‹KS›, 115; ‹L›, 464; ‹P›, 32; ‹POU›, 205–207; ‹RAN›, 933; ‹RIC›, I, 124; ‹SLON›, 1501

BEGUINE

ANG: beguine; NEM: Beguine, Béguine (‹RL›, 95›); FR: beguine; IT: beguine.

ET: FR béguin (brez -e!) = ljubezen; v zapisu z -e ni najden noben pomen v smislu D. Lahko, da je osnova pojma dejansko béguin (brez -e), vendar z zapisom, ki je bil ustvarjen tam, kjer je b. nastal (gl. D).

D: »(Naziv za) črnski ples z Martinika in Santa Lucie. Béguine, ki je v tridesetih letih postal znan po Evropi, je vrsta rumbe, ki se izvaja v umirjenem ali hitrem tempu v 2/4, 4/4 ali 2/2 taktu z naslednjo ritmično shemo:«

4/4 (ali 2/2)

(‹RL›, 95)

KM: V ‹HI›, 61, je omenjeno, da b., poleg elementov rumbe vsebuje tudi elemente tanga, medtem ko se v ‹RAN›, 86, ritem b. primerja z ritmom bolera.

KR: V izvirni FR-obliki se beseda piše z naglasom (»béguine«). Ta izvirni zapis se ne upošteva dosledno v vseh navedenih virih (npr. v ‹BASS›, I, 296; ‹HI›, 61; ‹KL›, 158; ‹MELZ›, I, 165; ‹RIC›, I, 218), kar je najbrž posledica internacionalizacije pojma. Tudi v slovenščini ni treba vztrajati pri izvirnem FR-zapisu, še posebej zato, ker se v avtoritativnih FR-slovarjih (npr. v ‹TLF›) ta pomen pojma sploh ne omenja.

GL: popularna glasba, rumba, tango, zabavna glasba.

‹L›, 64